Janez Pikon: Strma in prepadna struga pod Voketom, ter nižjim Barijem nad Bohinjskim jezerom se le ob večjih neurjih spremenijo v divje brzice. Zahodni slap Govic napolni korito Na jami, hudourniška struga je času večjih neurij neprehodno območje. 
Pred časom, ko je jesen začela barvati pobočja, tudi nad Bohinjskim jezerom, se po suhi in divji strugi Govica dvignem do njegovega izvira, ter vzhodno nadaljujem višje po suhem koritu nad slapom v smeri med Voketom (1489 m) in Barijem (1302 m). Veliki balvani so razmetani povsod po strugi celotnega pobočja. Strme stene s sledmi manjših slapov se sledijo po suhem koritu. Pogled v dolino in jezeru je vedno lepši, včasih globoka struga zakriva pogled na jezero in okolico. Struga Studencev naj bi se ob večjih padavinah poleg obširnega območja pod Vodičnim vrhom, vključno z Vrbčevo mlako napajala, tudi z območja okrog planine V Lazu (analiza vode - sledi sirotke) in planine Pri Jezeru.
St'denci, u Stdenc' je narečno za Studence, katere največkrat suhe, vendar strme struge nad bohinjskim jezerom niti ne opazimo, če površno opazujemo strma pobočja nad bohinjskim jezerom. Izvir Govic, bi bil bolj primeren naslov današnje objave, vendar želim predstaviti strmo strugo, katere ime se izgublja, izginja, pozabi. Bolj znani Mejnikov graben in Štumfarjev graben s slapovi zahodno pod Pršivcem in globok Odarčkov graben na vzhodni strani jezera so bolj trdno ustoličeni v prestolu krajevnega imenoslovja. Oreharjov Stanko iz Studora mi je pomagal pri razrešitvi zastavljene uganke, katere pretrd oreh je bila, tudi za marsikoga med starejšimi domačini.
Še nekaj podatkov o slapu Govic, ki je hudourniški slap z izvirom 130 metrov nad jezerom na južnem pobočju Pršivca. Slap bruha vodo le ob zelo močnih nalivih, ki napolnijo podzemno brezno, le-to sega pod nivo jezera, drugače je vidna suha struga nad polotokom Na jami. Jezero leži na nadmorski višini 526 metrov, dolgo je 4100 metrov, široko 1200 metrov in je najgloblje v vzhodnem delu (45 metrov). Je pretočno, v njem pa je skoraj 100 milijonov m3 vode. Z zahodne strani se skozi nize ledeniških grobelj prebija do jezera glavni površinski pritok Savica in se izliva vanj v Ukancu. Voda priteka še iz številnih izvirov, predvsem na severni strani jezera. Približno 130 metrov nad jezersko gladino se v stenah Pršivca odpira izvirna hudourniška kraška jama Govic. Ob majhnem pretoku teče voda v Bohinjsko jezero pod njegovo površino, pri nekoliko večjem se pojavi v strugi hudournika, pri pretoku nad 8 m3 / sek., pa začne voda dreti kot slap preko jamskega vhoda in po krajšem površinskem toku doseže jezero. Na vzhodu pri cerkvi Svetega Janeza v Ribčevem Lazu odteka iz jezera do pritoka Mostnice Jezernica, od pritoka Mostnice naprej pa Sava Bohinjka.
Med bohinjskimi slapovi je slap Govic največji posebnež. To sploh ni slap v pravem pomenu besede, temveč nekakšen ventil neznanega in močno razpredenega Pršivčevega podzemlja. Kadar se v teh velikanskih rezervoarjih pod Pršivcem s povezavo tudi najglobljega brezna (Brezno pri Gamsovi glavici, raziskanega 816 m) se ob velikih neurjih akumulira preveč vode, pride v sistemu rovov, sifonov in nateg do aktiviranja vodnih rezervoarjev. Takrat imamo kaj videti. Iz razpoke nad severno jezersko obalo (pol otoček Na jami) voda ne priteče, temveč izbruhne v mogočnem slapu (gobasti izbruh). Spodaj dere po kamnitem žlebu kot divji hudournik z močnim bobnenjem, ki prevrača skale in drevesa (do jezera potrebuje 4 minute). Grozljiv prikaz moči naravnih elementov traja le nekaj ur in je žal, silno redek. Včasih mine leto ali več brez izbruha omenjenega slapu, ta je bil zadnjič aktiven 4. septembra 2009. (avtorji fotografij v Govic-u predstavljene med tekstom so izpisani na posameznih fotografijah)
Veličastni prizor opazujejo le redki domačini z Ukanca. Če pa že imamo srečo, ali pa se tja odpravimo ob pravem trenutku z namenom približati se, ter ga opazovati in smo priča izbruhu, se nam nenavadni prizor za vedno vtisne v spomin. Slap Govic najlepše opazujemo s ceste na nasprotni stani jezera zahodno od Naklove glave do odcepa ceste na žičnico Vogel, lepo ga je opazovati tudi z Rjave skale na Voglu.
Vir: Stanko Odar (Oreharjov Stanko) iz vasi Studor
Janez Pikon