Slovenske novice - Boštjan Fon: Akcija Očistimo gore se je tokrat ustavila na Gorjancih.
Strmin Julijskih Alp vajeni navkrebrni pešpotniki so se ob povabilu na srečanje planincev Dolenjske in Bele krajine v osrčju Gorjancev sprva namrdnili, saj je Trdinov vrh s svojimi 1178 višinskimi metri na pogled precej nedorasel, pravzaprav celo škratovski v primerjavi s skalnimi masivi, ki so jih vajeni premagovati na povsem drugem koncu države. Ampak se je potem poškililo na rezime dogajanja v Planinskem društvu Krka Novo mesto, ki je pod vodstvom predsednika Antona Progarja vabilo na Gorjance, ki šteje s podmladkom vred spoštovanja vrednih več kot tisoč članov, pa še prišepnili so nam, da se dejansko res izplača pokukati v njihov planinski dom Pri Gospodični, umeščen nekaj spodaj pod vrhom. Najprej smo se nejeverno popraskali za ušesom in odšli do Gorjancev. Takole, za boljše razmišljanje o ponujenem, vam lahko preverjeno z naše strani povemo: tam, v planinski bajti pod točko, o kateri smo se radi zadnje desetletje ali več prepirali s sosedi Hrvati, spomladi pripravijo prve sezonske jedi in napitke iz čemaža, trobentic, regrata, mladih kopriv, dišeče perle, smrekovih vršičkov in potem naprej skozi leto pod taktirko Blaža Mrharja, virtuoza s kuhalnico, čarajo v loncih planinske kulinarične presežke iz jurčkov, lisičk, bezgovega cvetja, gozdnih jagod in borovnic, bukovih ostrigarjev, štorovk, robid, malin, divjih češenj, kostanja, dežnikaric … Dovolj!
Zaklad v objemu gorjanskih gozdov
Poiskali smo pot, ki se vije nekje na pol poti iz Novega mesta proti Metliki. Dejansko nad Vahto, kjer je odcep na makadamsko cesto, leži v objemu gorjanskih gozdov svojevrsten zaklad. Lokalni domorodci trdijo, da točno tam izvira studenčnica, ki ima pomlajevalno moč in je slajša od medu in malvazije. Da je tako, roko v ogenj tvega celo duh vse pokojne žlahte grajske gospode iz bližnjega mehovskega gradu, kar je na svojih listih popisal in v pismeno javnost poslal Janez Trdina, priznani slovenski pisatelj in veliki ljubitelj Gorjancev s podgorskimi goricami vred. Ob tistem čudodelnem studenčku, obiskanem tudi med akcijo Očistimo naše gore, z Zavarovalnico Triglav, je leta 1931 zrasla planinska koča, zagotovo ena najlepših v Sloveniji. Še prej, bilo je leta 1889, se je tod označila markirna planinska pot na pobudo velikega humanista, pristnega prijatelja Slovencev, dr. Johannesa Frischaufa, profesorja na graški univerzi. Neutrudni oznanjevalec lepot Savinjskih Alp je daleč pred nami že vrgel oko tudi proti dolenjskim hribom.
Z vrečkami v dolino
Družina Mrhar, ki kočo Pri Gospodični oskrbuje že od leta 1977, je potresla dlan in potrepljala po rami vse, ko so se prismukali gor po klancih iz Žabje vasi ali Gabrja. Smer so nam poleg umno postavljenih oznak pokazali še Rozi in Rudi Skobe ter preostali vodniki Planinskega društva Krka Novo mesto. Trideseterica najbolj vajenih hoje je do Gospodične pa tudi naprej na vrh prišla celo iz dolenjske metropole. Preden smo pristopili h kulturnemu programu, so nam postregli s posebno osladkanim čajem in z nasmehom dobrodošlice ter odobravanjem naše skupne akcije. Med pohodnike je Zavarovalnica Triglav podelila biorazgradljive vrečke za smeti, ki so jih planinci polne odnesli s seboj v dolino, tako, kot se spodobi, za nagrado pa je vsak prejel še posebno majico z znakom akcije. Droben kos oblačila je postal v slovenskem gorskem svetu že prepoznan in dejansko smo res veseli, da je akcija med pohodnim ljudstvom tako na najvišjih vršacih kot na nizkih gričih osmislila planinstvo s presežkom, ki ga ni najti nikjer na svetu, niti pri najbolj razvitih gorniških nacijah.
Boštjan Fon