Na tega tolstega velikana, se velja povzpeti tudi v teh poznih jesenskih dneh
Med globoko triglavsko dolino Krmo in Pokljuko stoji dolg greben, ki se od Debele peči na vzhodu proti triglavskemu pogorju na zahodu polagoma vzpenja do najvišjega vrha, mogočne gore, na severno plat prepadne, na sončno plat pa prijazne, kolikor ji travne strmali to prijaznost dovolijo. Mogočni boki te razkošne gore z vzhoda, juga in zahoda na obzorju rišejo debelušno, imenu primerno postavo visokega vrha, s severa, iz globeli Zgornje Krme pa nam, strmo odrezana na visokem obzorju, kaže svoj, le drznim plezalcem namenjen obraz.
Tosc (2275 m)
Nanj, na tega tolstega velikana, se velja povzpeti tudi v teh poznih jesenskih dneh, razsvetljenih z zlatnino visokogorskih macesnov in z globoko modrino prosojnega neba že zato, ker je z njegovega vrha pogled na južne triglavske prestole nevsakdanje darilo, kajti tako na dosegu roke imamo gorniški zagnanci naše triglavsko veličanstvo le še z nekaterih neposrednih očakovih vazalov, vendar ga od nikjer drugod (neposredno z juga) ne zremo s tako dopadljive in vzvišene galerije.
Tosc je brezpotna gora. Nanjo ne pripelje označena pot, se pa okrog njegovega širokega boka ovije k Vodnikovemu domu nad Velim poljem in naprej k Planiki in Triglavskemu domu na Kredarici ter seveda k Triglavu ena najbolj obljudenih planinskih magistral s Pokljuke v triglavsko kraljestvo in na njegov vrh. In prav s te »romarske« poti k Vodnikovemu domu, se nad opuščeno planino Tosc v južne strmali našega vrha vzpne široki grapi podobna razčlemba, kjer sem ter tja naletimo na uhojeno stezo. Z vsakim korakom navzgor se nam razpirajo bohinjska obzorja, zgoraj na slemenu gore, ko ugotovimo, da nas do pravega vrha čaka še dolgo potovanje preko zaobljenega slemena proti vzhodu, pa julijski razgledi hvaležnemu očesu razkažejo ves svoj sijaj.
Gora s tako razkošnimi pobočji, severna smo že prepustili alpinistom, vabi tudi s sverovzhoda, po grebenu s sedla, ki Tosc loči od Velikega Draškega vrha, tik nad severno steno, na nezahtevno plezanje po razbitem svetu, vendar le tistega, ki je vešč razgledovanja po neobljudenem gorskem brezpotju in mu ni mar sem ter tja pogledati globoko v temne sence globoke Krme. V navezi z gorskim vodnikom pa se velja lotiti severozahodnega grebena Tosca nad Bohinjskimi vratci (sedlo med Krmo in Velim poljem). Plezanja po razbitem svetu brez izrazitih razčlemb, zato pa polnem zanimivih prehodov, ob varnem vodnikovem spremstvu, ponuja enega najlepših in gorniško najbolj izzivalnih podjetij nad sproščujočimi prostranstvi Velega polja na južni in Zgornje Krme na severni strani naše gore.
Morda vas bo tam zamikalo strmo brezpotje na severu stoječega, enako zahtevnega Vernarja? A o tem kasneje.
S pomočjo zemljevida Julijske Alpe – Triglav 1:20:000 boste našli veliko tistega, kar vidite okrog sebe, še več pa boste prebrali v knjigah Tineta Miheliča Julijske Alpe (Planinska zveza Slovenije, 2003) in Bohinjske gore (Sidarta, 1995).