V desetih letih najmanj potrojena turistična ponudba – Trentarsko geslo Štirje letni počasi
www.trenta-soca.si
Trentarski »počasi« zdaj tudi na spletu
Trajnostni razvoj – V desetih letih najmanj potrojena turistična ponudba – Trentarsko geslo Štirje letni počasi
Trenta – Čeprav si v podjetniško mrežo združeni Trentarji prizadevajo podaljšati turistično sezono v dolini »mlade« Soče na zimo, začetek jeseni in konec pomladi, beseda »počasi« v novem geslu trentarske turistične ponudbe Štirje letni počasi ni spodrsljaj na besedi »časi«. Trenta, ki predstavlja kar 17 odstotkov ozemlja Triglavskega narodnega parka in kjer je vse v sozvočju z naravo in je še mogoče živeti počasi, je eno redkih zatočišč pred vrtoglavim tempom življenja. V to je prepričana tudi poslovna sekretarka trentarskega turističnega društva Erika Oblak, Gorenjka in pred nastopom službovanja v Trenti več let zaposlena v fondaciji za trajnostni razvoj, ki jo poznamo pod imenom Umanotera.
Turistično društvo Trenta je prevzelo koordinacijo nalog podjetniške mreže. Mreža je bila ustanovljena leta 2003. Njeni člani so največji trentarski ponudniki turističnih storitev oziroma tisti, ki jim turizem reže kruh. Med njimi so Pristava Lepena, ki je turistično naselje v štirimi zvezdicami, pa Kekčeva domačija, gostišče Metoja in največji kamp v dolini, kamp Soča. Prvi vidnejši sad sodelovanja znotraj mreže, v kateri delujejo tudi Trentarji, ki se ukvarjajo s turizmom kot z dopolnilno dejavnostjo, bovška lokalna turistična organizacija in občina Bovec, je skupna spletna stran z naslovom www.trenta-soca.si. Odlikuje jo informativnost in prožen sistem rezervacij.
Pomembna so tudi številna spoznanja o tem, kako se je razvijal in kako usmerjati turizem v Trenti. Začel se je v 19. stoletju v časih legende gorništva in gorniške literature z dr. Juliusom Kugyjem. Pionirske korake pred prvo vojno so Trentarji po drugi vojni nadaljevali z razvojem turizma, ki je bil nekje med zdraviliškim in počitniškim. Prizadevanja je prekinila izgradnja smučišč na Kaninu, zavoljo katerih so se vsi turistični tokovi preusmerili v Bovec. Trenta je utonila v pozabo. Preporod se je začel v devetdesetih letih minulega stoletja, ko je dolina Trente premogla samo še sto ležišč, prav toliko gostilniških stolov in nekaj deset šotorišč.
Posledica načrtnega dela in vztrajnosti, ki novinko v Trenti Eriko Oblak najbolj navdušuje, je, da dolina zdaj premore več kot 300 ležišč, okoli 450 sedežev v restavracijah in gostilnah ter več kot 500 šotorišč. Po podatkih iz leta 2003 se v Trenti, Soči in Lepeni na leto namesti blizu šest tisoč turistov, nočitev pa je nekaj čez 17 tisoč. Povprečni čas bivanja je tri dni. Skromnost teh uspehov je posledica kratkosti sezone, ki je v bistvu samo ena, razpotegnjena čez najbolj vroče poletne mesece. Upanje, da bo v kratkem tudi s tem drugače, daje raziskava, kdo in kakšen je povprečen turist v Trenti.
Katja Roš