Večer, 17.01.06, Črna kronika: Tragična nesreča planinke iz Benedikta
Tragična nesreča planinke iz Benedikta med sestopom z malega Triglava proti Kredarici
Triglav je (spet) pokazal zobe
Po vsej verjetnosti je nesrečna planinka zataknila z derezo in izgubila ravnotežje, nakar je zdrsnila okoli 100 metrov po strmem snežnem pobočju ter padla čez steno nad Snežno konto
Lepo vreme in vse boljše razmere so v zadnjem tednu na pobočja najvišje slovenske gore zvabili vrsto ljubiteljev zimskega gorništva, tako pohodnikov kot turnih smučarjev. Čeprav je tura, ki nas vodi iz doline Krma do Triglavskega doma na Kredarici (2515 m) precej dolga, pa na srečo ni zahtevna. Seveda, če nam ne grozi nevarnost snežnih plazov, saj so nekatera pobočja, kjer poteka pot do Kredarice, izpostavljena plazovom.
Povsem nekaj drugega pa je vzpon od Kredarice do vrha Triglava (2864 m), kjer gre za izpostavljeno grebensko pot, do grebena pa za vzpon čez pobočja večjih naklonin. Tukaj pa je potrebno že precej izkušenj ter seveda popolna gorniška oprema, med katero ob cepinu in derezah spadajo tudi plezalni pas, vrv in čelada. Pa vendar boste na tej poti srečali le redke gornike, ki se bodo varovali z vrvjo. Na žalost je zadnja nesreča (o njej smo na kratko poročali že včeraj), ko je med sestopom zdrsnila 39-letna planinka Slavica Pučko iz Benedikta, dokaz, da previdnost in varovanje tukaj nikoli nista odveč.
Vodja reševalne akcije Janez Brojan je povedal, da se je nesreča zgodila med sestopom z Malega Triglava proti Kredarici, kjer je treba prečkati izpostavljena pobočja nad tako imenovano Snežno konto. Par iz okolice Benedikta je proti vrhu Triglava krenil okoli 8. ure zjutraj, malo pred enajsto pa sta začela sestop z vrha. Nesrečna planinka je sestopala za svojim partnerjem, ko ji je zdrsnilo. Po vsej verjetnosti je zataknila z derezo in izgubila ravnotežje, nakar je zdrsnila okoli 100 metrov po strmem snežnem pobočju ter padla čez steno nad Snežno konto. Njen partner je kasneje skupaj z vremenoslovcem s Kredarice sestopil do nje, vendar ni več kazala znakov življenja. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bila reševalna akcija v torek prekinjena, ponesrečeno planinko pa so v dolino s helikopterjem prepeljali včeraj.
Izkušnje, oprema in vodnik
V poletnem času je na grebenu Triglava največja nevarnost strela ob nevihtah, kar nam pričajo spominske plošče ob poti. Zima pa nam postreže s precej drugačnimi razmerami, kjer potrebujemo veliko več izkušenj kot poleti. Dereze in cepin nam omogočajo precej varnejšo hojo, predvsem v trdem in poledenelem snegu, v večjih nakloninah pa je tovrstna oprema nuja. Sneg je večinoma precej nepredvidljiv, saj je njegova preobrazba po sneženju odvisna od mnogih dejavnikov. Prisojna ali osojna pobočja, naklonina, veter, temperature in še kaj. Razmere, ki smo jim bili priča na Triglavu v zadnjih dneh, so spremenljive. Od trdega in spihanega snega do pršiča v zavetrnih in senčnih legah. Vrhnji del Triglava ima glede na količino snežnih padavin v zadnjem času dokaj malo snega, iz snega pa gleda tudi veliko varoval, se pravi klinov in jeklenic, zato je varovanje toliko lažje. Kljub vsemu pa so nekateri izpostavljeni deli zasneženi, tam pa pridejo do izraza predvsem izkušnje ter pravilna uporaba gorniške opreme. Zaradi relativno lahkega dostopa do Kredarice večina gornikov s seboj ne nosi vrvi in podobne opreme, nekako v smislu "tistih zadnjih nekaj metrov pa bomo že nekako". A nesreče se dogajajo tudi izkušenim, zato gora ne smemo nikoli podcenjevati. Lahko nas preseneti skrita ledena plošča pod snegom, iz ravnotežja nas vrže sunek vetra, lahko se spotaknemo. Izkušeni gorniki v takšnih primerih reagirajo hitro in takšen včasih povsem nedolžen zdrs ali padec takoj zaustavijo s cepinom. Če pa tega ne znamo in ob tem nismo varovani, pa so lahko posledice zelo hude.
Cilje si izbiramo večinoma po svojih sposobnostih. Če ciljem z lastnimi izkušnjami nismo dorasli, je bolje, da se jim odpovemo ali pa si zagotovimo spremstvo primerno izkušenih oziroma usposobljenih gornikov, med katere spadajo planinski vodniki, alpinisti, razni gorniški inštruktorji, ali pa preprosto najamemo gorskega vodnika. Vsekakor je na gorskih turah najpomembnejša varnost. Če v gorah rinemo z glavo skozi zid, si bomo kaj hitro razbili glavo. Občudovanje razgledov z gora bo vsekakor lepše, če bodo naše ture varne.
Triglav je kot naša najvišja in s tem najpopularnejša gora zelo obiskan poleti in tudi pozimi. Pa vendar veliko število tistih, ki se povzpnejo na njegov vrh, še ne pomeni, da je vzpon nanj lahek. Zaradi vrste neopremljenih in neizkušenih gornikov, ki jih lahko srečujemo na poteh, bi lahko rekli, da je nesreč še razmeroma malo. Žal pa nas morajo včasih k večji previdnosti opomniti prav nesreče. Zatorej previdno, saj nobena gora ni vredna našega življenja!
Boris Strmšek