Dve leti po dogovoru, da plezalci ne bodo več hodili v steno, je tam spet začela gnezditi najredkejša vrsta sove pri nas
Varstvo narave
Uharica se je vrnila v Štrkljevico
Dve leti po dogovoru, da plezalci ne bodo več hodili v steno, je tam spet začela gnezditi najredkejša vrsta sove pri nas
Trije mladiči velike uharice te dni že letajo za svojo mamo in se učijo, kako si poiskati hrano v okolici stene, ki jo imenujejo Štrkljevica. Predstavniki najredkejše vrste sov pri nas, po mnenju poznavalcev je v Sloveniji samo 50 parov, so pritegnili pozornost ljubiteljev ptic zato, ker je njihova vrnitev na del Kraškega roba plod dogovora med zaščitniki živali in plezalci.
»V devetdesetih letih je v Štrkljevici nastalo plezališče, skozi katerega so prečno speljali tudi zavarovano planinsko pot. Kmalu po tem, ko so začeli prihajati plezalci, je velika uharica, ki je dotlej tam redno gnezdila, zapustila steno,« je dejal Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Sledilo je obdobje precejšnje nestrpnosti med plezalci in ljubitelji ptic, ki se nikakor niso mogli poenotiti, kje so primerni predeli za športno dejavnost. »Čeprav je že veljala uredba ministra za okolje in prostor, ki je na določenem območju prepovedovala plezanje, smo med ogledi na daleč s teleskopom opažali sveže sledove magnezija in shojen dostop do stene. Nesoglasij je bilo konec šele jeseni 2003, ko smo predstavniki ministrstva za okolje in prostor, komisij za varstvo gorske narave in športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije ter DOPPS nekako sklenili kompromis o tem, kaj je še sprejemljivo za vse strani. Dogovorili smo se, da po desnem delu Kraškega roba, kamor sodi tudi Štrkljevica, ne bodo plezali, levo pa skoraj povsod in da se bomo konec leta 2006 spet sestali in preverili, kakšno je stanje,« je povedal Mihelič.
Med popisom uharic na Kraškem robu, ki ga člani DOPPS izvajajo vsako leto, so doslej odkrili samo dva para, tokrat pa prvič opazili še to, da eden gnezdi v Štrkljevici. Trije mladiči so se izvalili spomladi, pred kratkim pa so bili uspešno speljani, kot rečejo poznavalci v žargonu, ko podmladek pri skoraj dveh mesecih starosti poleti za mamo. »To je ključen dogodek v odraščanju in merilo uspešnosti gnezdišča, saj so dotlej zelo nebogljeni, občutljivi na vznemirjanje in lahko kaj hitro postanejo žrtev plenilcev. Pred njimi je še osamosvajanje in učenje lova,« je pojasnil sogovornik. Mala družina velike uharice se bo še vse poletje zadrževala v Štrkljevici, jeseni, ko začne samec označevati svoje območje, pa si bodo morali mladiči najti novo domovanje, najverjetneje tam, kjer je dovolj hrane, v polmeru deset kilometrov. »Velika uharica je celoletna vrsta stalnica, pari so navezani na gnezdišča in jih motnje kaj hitro prežene. Kraški rob je njeno najpomembnejše gnezdišče.«
Barbara Hočevar