Ima naslov dokument, ki na straneh PZS.si dopolnjuje napoved okrogle mize Ohranimo Smrekovec - Poobjavljamo pripis in dokument.
Ob obvestilu za okroglo mizo Ohranimo Smrekovec (17.03.05), je med novicami na straneh PZS pripis:
Planinska zveza Slovenije seznanja: motorne sani (28kb)
Poleg seznanila in opozorila o neustrenosti uporabe motornih sani, MOP, ZzG RS, DOO Logarska sem imel tudi razgovor s g. Andrejem Kermavnarjev direktorjem ZzG RS, ki se povsem strinja s poočitanim opozorilom.Odprto vprašanje že poleg določil pravice uporabe so še vedno odprta vprašanja registracije tako motornih sani, kakor tudi izpit za opravljanje le teh, saj, kot pravi, je to zahtevnejše od malih motociklov pod 50 cmm. Obljubil je, da se bodo že začete preventive, naloge in obveze čimpreje uredile.Prekršek pa je seveda vožnja izven poti, po gozdu, smučiščih.
mag. Ekar Franci, predsednik PZS.
Odgovor je bil posredovan na opozorilo, kaj se dogaja v naravnem okolju.
UPORABA MOTORNIH SANI
V NARAVNEM OKOLJU
Navedeno področje ureja na podlagi Zakona o ohranjanju narave izdana Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. list RS, št. 16/95, 28/95 in 56/99). Temeljni namen uredbe je preprečiti škodljive posledice vedno pogostejših voženj z vozili v naravnem okolju. Zato je njena glavna os naravnana predvsem zoper vožnje po brezpotjih, stezah in pešpoteh. Uredba v prvem odstavku 1. člena na splošno prepoveduje vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi ter s kolesi v naravnem okolju, na območju celotne države. V naslednjem odstavku istega člena pa določa, kaj vse ne sodi v pojem naravnega okolja in med drugim omenja tudi nekategorizirane ceste ter druge prometne površine, ki se lahko uporabljajo za vožnjo v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.
Obstoječa zakonodaja, in sicer Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur lis RS, št. 83/04), v pomenu izrazov opredeljuje vozilo kot prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev. Motorne sani omenjeni zakon ne uvršča med vozila, ampak med posebna prevozna sredstva (peti odstavek, 96. člen), katerih uporaba v cestnem prometu ni dovoljena. Izjemoma se smejo motorne sani uporabiti v primeru reševanja človeških življenj ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode. V takih primerih sme z motornimi sanmi v skladu s prometnimi pravili, upravljati oseba, ki sme voziti motorno vozilo.
V primeru nespoštovanja pri uporabi motornih sani v cestnem prometu je zagrožena globa v višini 30.000 tolarjev. Ker motornih sani v cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati jih tudi ni potrebno registrirati.
V Zakonu o Triglavskem narodnem parku (Ur. list RS, št. 17/81) je v 31. točki prvega odstavka, 12. člena dana prepoved za uporabo motornih sani, razen nekaj izjem (reševanja ponesrečencev itd.), ki velja na celotnem območju parka.
Ker se v uredbi dopušča možnost uporabe motornih sani na nekategoriziranih cestah in gre za specifične površine je v Zakonu o javnih cestah (Ur. list RS št. 29/97) opredeljen pojem nekategorizirane ceste, ki med prometne površine šteje tudi gozdne, dovozne in druge ceste na katerih se lahko opravlja promet pod določenimi pogoji in v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. V primeru, da se zgoraj omenjene površine uporabljajo za javni cestni promet, je vožnja z motornimi sanmi tudi na teh območjih prepovedana.
Za opravljanje prometa na posameznih območjih v naravnem okolju pa je potrebno upoštevati tudi druge predpise, ki urejajo ali prepovedujejo vožnjo. Eden izmed takšnih predpisov je tudi Zakon o gozdovih (Ur. list RS št. 30/93), ki v 39. členu dopušča možnost uporabe gozdnih cest pod določenimi pogoji. Opravljanje prometa po teh določbah je dopustno izključno po gozdnih cestah, izven gozdnih cest pa je dovoljena vožnja samo za gospodarjenje z gozdovi in za reševanje ljudi in premoženja (40. člen).
Iz teh določil je razvidno, da je dovoljena vožnja z motornimi sanmi samo na nakategoriziranih cestah, na katerih se ne opravlja javni cestni promet. V to sfero nekategoriziranih cest so uvrščene tiste ceste, ki jih lastniki uporabljajo le za svoje potrebe, za druge pa je promet prepovedan. Med te spadajo tudi ceste na katerih promet ni urejen v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa oziroma niso vzdrževane v skladu s temi predpisi. Sem spadajo tudi dovozne ceste in poti, na katerih je zaradi okrnjene povezovalne funkcije število uporabnikov omejeno.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja in policija. Na gozdnih in kmetijskih površinah pa tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo in na zavarovanih območjih tudi pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih znamenitosti. Vsi omenjeni, ki v okviru svojih pristojnosti izvajajo nadzor nad spoštovanjem teh predpisov morajo v primeru kršitev postopati v skladu z zakonom o prekrških.
Pristojnosti na tem področju so torej razpršene in je nadzor nad spoštovanjem teh predpisov v prvi vrsti dan inšpekcijskim službam in tudi policiji. Ugotavljanje kršitev in odgovornost za stanje na tem področju ni samo stvar policije temveč tudi posameznih inštitucij, ki imajo v okviru predpisov izvirno pristojnost.
Policija je v letu 2004 ugotovila 21 kršitev Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju.