Novi tednik Celje: Nevarno »varna« pot na Okrešelj
Celjski gorski reševalci so v tem letu morali zaradi nesreč v gorah ali zaradi slabosti pohodnikov posredovati že devetnajstkrat. Ena oseba je v gorah umrla, sedem se jih je huje poškodovalo. Največ nesreč se je v naši regiji zgodilo pri plezanju, sledijo zdrsi pri hoji po poteh ali brezpotju. Ravno v nedeljo se je hudo poškodovala planinka na poti iz Kamniškega sedla proti Okrešlju, saj jo je v glavo zadel kamen.
Vzroki za nesreče, ki se zgodijo na našem območju, ne odstopajo v primerjavi z vzroki za nesreče v gorah na Gorenjskem in drugod. Ljudje klonijo zaradi slabe telesne in duševne pripravljenosti na turo in predvsem zaradi pomanjkljive in neustrezne opreme. Marsikdo se v gore odpravi s premalo znanja o tem, kako se mora v gorah obnašati, na kaj mora paziti in kako se mora pravilno gibati in uporabljati zaščitno opremo.
Kar v športnih copatih
Ena najhujših nevarnosti v gorah je padajoče kamenje. To potrjuje tudi Gašper Knez iz Gorske reševalne postaje Celje: »Ljudje so tudi v visokogorju in sredogorju pogosto obuti kar v športne copate, najdejo se tudi. takšni, ki se v gore odpravijo v natikačih, kar je nevarno.« Zaskrbljujoče je predvsem to, da takšni ljudje ne upoštevajo niti opozoril gorskih reševalcev, ki jih opazijo in jim povedo, da imajo neprimerno obutev za turo, ki so si jo izbrali. Knez resno opozarja tudi, da vročina v gorah pomeni hudo grožnjo. »V zadnjem času namreč opažamo, da ljudje zanemarjajo učinke vročine na telo. Sonce je močno, ljudje dehidrirajo, izgubljajo moč in obide jih slabost. Prihaja tudi do srčnih zastojev,« dodaja.
Knez, ki je dolgoletni inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije, omenja pot od Logarske doline proti Okrešlju, ki se marsikomu zdi dokaj nezahtevna. Številni pozabljajo na pasti na njej. »Del poti je speljan po lesenih lestvah, pod steno, kjer se kruši kamenje. Ravno tam opažamo, da ljudje pozabijo na lastno varnost. Sem zagovornik tega, da bi moral vsak uporabljati čelado povsod, kjer obstaja že majhna možnost, da se bo morda kje odkrušila kakšna stena ali da bo z višine padlo kamenje,« še doda.
V gore samo zdravi
Med nasveti za to, da se pohodniki z gora in vrhov vrnejo domov varno, je še ta, da morajo vzpon ali pohod začeti dovolj zgodaj. S tem se namreč v poletnih dneh izognejo nevihtam oziroma vročini, v ostalih letnih časih pa mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino. Prvo pravilo za vsakega pohodnika je dobro poznavanje vremenske napovedi za območje, kamor se odpravlja. Gorski reševalci svetujejo, naj ljudje za vzpon izberejo težjo pot in za sestop lažjo. Pot, ki si jo izberejo, naj bo vedno prilagojena zdravstvenem stanju pohodnika. Nemalokrat so nesreče in nenadne slabosti ljudi v gorah povezane ravno z njihovimi boleznimi, saj ljudje ne upoštevajo tega, ali so glede na svojo bolezen ali kakšno obolenje sploh sposobni obremenitve, ki jo pohod zahteva. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za nekatere že v nižinah, kaj šele v višjih legah. Premišljen pohodnik se lahko znajde tudi tako, da si za vzpon izbere primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Planinska zveza Slovenije omogoča najem vodnika, enako tudi Združenje gorskih vodnikov Slovenije.
SŠol
Foto: GRZ Slovenije
Za vzpone bi morali planinci uporabljati izključno označene planinske poti, kajti vedno več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih. Reševalci vedo, da je iskanje poškodovanih izven poti oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi ostale planince, ki se gibljejo po označenih poteh.
»Sestavni del osebne opreme pohodnika so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot dodati tudi dodatne, specializirane pripomočke, kot so plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada.« Vir: GRZ Slovenije