Večer, Potovanja - Miroslav Bertoncelj: Malo letovišče El Chorro je lahko dobro izhodišče za potep po jugu Andaluzije.
V slikovitem gorskem zaledju španske Malage je reka Guadalhorce v milijonih let izdolbla izjemno ozko sotesko El Chorro. Šele akumulacijsko jezero je hudourniško reko ukrotilo. Elektrarna pa ni ostala edina dediščina izgradnje, ampak tudi most med 250 metrov visokima navpičnima stenama, ki je postal marsikomu drzen izziv. A samo zelo vešči plezalci na njem stojijo. Kajti dosegljiv je zgolj po zapuščeni smrtno nevarni Kraljevi stezi. Ta je postala svojevrstna turistična atrakcija Andaluzije, saj je zaslovela kot najnevarnejša pot na svetu, ki je bila usodna za številne preveč junaške posameznike.
Stoletja je po močnih nalivih Guadalhorce ogrožala in poplavljala malaško regijo, dokler leta 1905 niso postavili elektrarne El Chorro. Zanjo so v soteski zgradili kanal in dobrih sto metrov nad njo most, prvotno imenovan Los Balconcillos. Za lažji dostop in dovoz materiala so ob visoki apnenčasti steni iz časov dinozavrov speljali preprosto železnico in komaj meter široko stezo. Sestavili so jo s cementnimi ploščami, pribitimi na jeklene podpornike. Štiriletna gradnja ni terjala življenj, ker so zanjo najeli izučene mornarje. Ti so namesto ob ladijskem trupu sprva viseli v strmi steni. Žrtve je dovozna pot zahtevala šele, ko so jo delavci že zdavnaj zapustili. Ker se je ob otvoritvi akumulacijskega sistema leta 1921 po njej sprehajal španski kralj Alfonz XIII., je dobila naziv Kraljeva steza.
Zdaj se po njej ni več mogoče sprehoditi, ker so nekatere betonske plošče zgrmele v prepad. Dostop je prav tako zagrajen. Vendar se krešejo mnenja o tem, ali je njena uporaba dovoljena ali prepovedana, kar je splošno znana značilnost mentalitete prebivalcev Sredozemlja, ker si tam zakonodajo pač vsak razlaga po svoje. Kakorkoli, spretni domači plezalci, ki imajo v bližini plezalno šolo in posebno trgovino, so se oviri izognili in ponujajo svoje plezalne smeri. Te bližnjice so brez ustreznega znanja, izkušenj, vodenja in opreme smrtno nevarne. Nekateri sicer zatrjujejo, da je celoten vzpon zavarovan s klini in jekleno vrvjo, vendar to verjetno ne drži povsem. Tvegan je že dostop do kamnite stene po spolzkem prodišču pod železniškim mostom, zato ni priporočljiv za tiste z vrtoglavico. Povrhu vsega se je zelo težko izogniti vzporedno s sotesko speljani železniški progi. Njen predor kljub pogostim vlakom nekateri izberejo za povratek. Nerazločna rjaveča tabla to sicer prepoveduje, a očitno niti globe do 30 tisoč evrov (in menda varnostniki ob koncu tedna) ne prestrašijo najbolj "hrabrih", a hkrati najbolj naivnih posameznikov.
Adrenalinski izziv pa ni le magnet za plezalce, ampak tudi druge, ki lahko občudujejo ozki naravni vhod v divjo sotesko in drzne vzpone junakov do nedosegljivega mosta. Zato je pred šestimi leti regionalna vlada pripravila načrt obnove Kraljeve steze. Stala naj bi preko osem milijonov evrov. Zavoljo vedno večjega zanimanja se je z leti med akumulacijskim jezom in sotesko razvilo malo turistično letovišče EL Chorro s privlačnim kampom, prenočišči in gostišči. A denar bi morali vložiti ne zgolj v sanacijo plezalne poti, ampak tudi zanemarjenih cest. Kljub dokaj kratkim razdaljam do Malage in Sredozemskega morja ter bližnjih avtocest so največja ovira, da El Chorro ni že zdaj odlično izhodišče za oddih in potepanje po najjužnejšem kotičku Evrope. Cene namreč niso tako zasoljene kot ob bližnji slavni Sončni obali, Costi del Sol.
Besedilo in fotografije Miroslav Bertoncelj