Delo, 05.05.06: Narava je vrednota
Delo, petek, 5. maja 2006
OKOLJE GRADI MOSTOVE
Zaščitili so šotno barje na Pokljuki
Bled – Vsak projekt, povezan z naravo in naravovarstvom, mora odgovoriti na vprašanje, zakaj sploh varujemo naravo. Šotna barja so edinstven ekosistem, zato ga je treba zaščititi. Z vključitvijo barij v projekt Life so v Triglavskem narodnem parku to okolje zaščitili, z ureditvijo učne poti na barju Goreljek pa so poskrbeli za obveščanje javnosti in turizem.
Na zaščitenem območju Triglavskega narodnega parka, na Pokljuki, so najjužnejša šotna barja v Evropi. Visoka šotna barja so začela nastajati pred približno 10.000 leti. Po koncu poledenitve so nastala ledeniška jezera, ki so omogočila naselitev vlagoljubnih rastlin. Na dnu teh jezer so se nalagale organske in anorganske snovi ter drobnozrnato blato. Ker ni bilo dotoka vode, so se usedline naložile do vodne gladine. Voda se je zakisala ter omogočila rast in razvoj samo nekaterim vrstam rastlin in gliv. Najbolj značilni so šotni mahovi, ki dajejo barju značilen videz, ti sčasoma zrastejo čez vodno gladino in nabreknejo. Prav zaradi šotnih hribčkov jih imenujemo visoka šotna barja.
Na barju imajo dom številne rastlinske in živalske vrste. Več vrst šotnih mahov pripomore h kislosti flore in različni obarvanosti površja. Takim razmeram so se rastline med evolucijo različno prilagodile. Mesojede rastline so rosika, mešinka in mastnica. Vresnice (borovnica, brusnica, mahovnica, barjanska kopišnica) živijo v sožitju z glivami.
Favna je relativno slabo raziskana. Vemo, da so stalni prebivalci žuželke, najbolj opazne so različne vrste kačjih pastirjev, stenice, metulji, vodni hrošči, kožokrilci (mravlje, čmrlji) in dvokrilci (komarji). Med ruševjem gnezdijo še gad, belouška, kalin, živorodna kuščarica in rovka. Barje pa pogosto obiskujejo srne, planinski zajci, lisice in kune.
Visoka šotna barja so bila kot nenavadni ekosistemi pogosto obiskovana turistična točka. Množice turistov so jim škodovale - zanimiv je, denimo, podatek, da ena skupina turistov naredi barjem škodo, ki zahteva 30 let obnavljanja ekosistema. V Triglavskem narodnem parku so zato izpeljali projekt ohranjanja visokih šotnih barij.
Priprave v okviru projekta Life so se začele leta 2000. Poleg ohranjanja ekosistema in seznanjanja javnosti glede zaščite barij je projekt ponudil tudi možnosti zaposlovanja okoliških prebivalcev. Ciljne skupine za sodelovanje so bili tudi srednješolci in študenti, ki so se v projekt vključili prostovoljno. Načrt upravljanja bodo uporabljali še prihodnjih deset let v gozdarstvu, kmetijstvu in rekreaciji. V prvi vrsti so preprečili dostop živine na barja z lesenimi ograjami in gostimi živimi mejami. Nadalje so omejili dostop tudi ljudem. Na to se je odzvala Smučarska zveza Slovenije in potek tekaške proge prestavila na suha območja. Gozdarska zadruga je zgradila nadomestno gozdno vleko za spravilo lesa. Kot najpomembnejši ukrep za preprečitev množičnega uničevanja barij na tem območju so uvedli učno pot na barju Goreljek. Namenjena je predvsem izobraževanju obiskovalcev in dvigovanju zavesti o pomenu narave.
Bor Trček, Eva Leskovšek, Tina Žitnik - Oitzl,
Ana Lešnik, Tadeja Hikel, Petra Klinar
Gimnazija Jesenice