Tomaž Petrovič, odvetnik Doppsa, o postopku za Volovjo reber
Tomaž Petrovič, odvetnik Doppsa, o postopku za Volovjo reber
Zaščitniki ptic so dobili moč
Ljubljana – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) ima po odločitvi ministrstva za okolje in prostor status stranke v postopku pri okoljevarstvenem soglasju za gradnjo vetrnega polja Volovja reber nad Ilirsko Bistrico. »S statusom stranskega udeleženca ima Dopps vsebinsko enake pravice kot stranka v postopku, torej tudi pravico, da se dejavno udeležuje postopka, je obveščen o njegovem poteku in vlogah stranke, lahko vloži pritožbo zoper napačno odločbo itd. To je namreč precej več kot zgolj pravica do dajanja mnenj in pripomb,« je pojasnil Tomaž Petrovič, odvetnik oziroma pravni zastopnik Doppsa.
Kaj konkretno pomeni odločitev ministrstva za gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri in za podobne primere v prihodnosti?
Ministrstvo je pritrdilo naši razlagi, da zakon o ohranjanju narave (ZON) organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, podeljuje pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. ZON je bistveno širši, tako kot je narava (in njeno varstvo) bistveno širša od (človekovega) okolja.
Postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za gradnjo polja vetrnih elektrarn na območju Volovje rebri je bil eden prvih, ki jih je Agencija za okolje RS (Arso) vodila po novem zakonu o varstvu okolja (ZVO-1).
Po odločitvi ima položaj stranskega udeleženca v teh postopkih tudi oseba, ki ji je ministrstvo podelilo status nevladne organizacije in deluje v javnem interesu na področju varstva okolja. Z novim zakonom je tako zakonodajalec uvedel novo kategorijo organizacij v javnem interesu, za katere pa je predpisan popolnoma nesprejemljiv pogoj.
Kateri?
Da morajo imeti med drugim tudi revidirano poročilo o finančnem poslovanju, kar se tudi pri gospodarskih družbah zahteva zelo v omejenem obsegu (le za večje družbe). Zakonodajalec je najbrž hotel krog potencialnih udeležencev v postopku povsem zožiti, kar je povsem v nasprotju z načeli krepitve civilne družbe in varstva narave.
In če bi vašo pritožbo zavrnili?
Če s pritožbo ne bi uspeli na ministrstvu, bi argumente še naprej navajali na sodišču.
V čem je pomembna razlika med obema zakonoma in zakaj je Arso lani oktobra pravzaprav zavrnil Dopps?
Zavrnitev udeležbe oktobra lani je agencija utemeljevala s posebnostjo novega zakona o varstvu okolja v primerjavi s starim, kar je po našem mnenju, upoštevaje pravni sistem na področju varstva narave v Sloveniji, popolnoma napačno. Pri ZVO-1 gre torej za varstvo okolja – ne kakršnega koli, pač pa človekovega okolja. Zato imajo pri postopku okoljevarstvenega soglasja pravico nastopati kot stranski udeleženci tisti občani, za katere je prizadeta njihova korist oziroma korist ohranjanja njihovega zdravega okolja. Po drugi strani pa gre pri ZON za ohranjanje narave, živalskih in rastlinskih vrst in habitatnih tipov, ki jim je zagotovljena pravica obstoja, sami pa se ne morejo braniti. Zato ZON uvaja inštitut zastopanja interesov ohranjanja narave – s posebno pravico udeležbe v postopkih ga izvajajo društva, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave, denimo Dopps.
Kaj pomeni odločitev MOP za podobne primere v prihodnje?
Kadar gre za posege v naravo, pri katerih je pomembno ohraniti ugodno stanje in preprečiti slabšanje razmer za ptice in druge živalske vrste, njihovega naravnega prostora in prostorskih tipov na posebnih varstvenih območjih in potencialnih posebnih varstvenih območjih (zlasti območja Nature 2000), imajo pravico do udeležbe v postopku za zaščito teh interesov tudi stranke, kakršna je Dopps.
Ministrstvo je odločanje o okoljevarstvenem soglasju za vetrne elektrarne na Volovji rebri ponovno vrnilo na prvo stopnjo. Kakšno odločitev pričakujete v ponovljenem postopku?
Glede na to, da so bili očitki ministrstva na prvi stopnji predvsem formalni – da agencija ni sama prišla do sprejetih sklepov, ampak jih je preveč povzela po vlogah udeležencev postopka ter javnosti –, smo prepričani, da vsebinska odločitev tudi v ponovljenem postopku ne more biti drugačna, kot je bila prva. Argumenti proti so lahko danes samo še močnejši. Zavedati se moramo, da se finančno zelo šibke nevladne organizacije v takšnih postopkih težko kosajo z interesi kapitala in politike. Tudi morebitna sprožitev postopka za prevlado druge javne koristi ne more biti uspešna, saj manjka osrednji pogoj, to pa je pomanjkanje alternativ.
Urban Červek