Janez Pikon: Hladno jutro na grebenu, kjer je že opaziti redčenje meglic, žarki sonca prebijajo gosto meglo, ki še vztraja in se zaradi hladnega ozračja upira šibkim sončnim žarkom na Kalužah, včasih rovt, danes opuščeno pobočje pod Malim vrhom. 
Predvideval sem, da bom prvi na planini Za Malim vrhom, toda nekdo me je že prehitel, z motornimi sanmi je prevozil planino in nadaljeval po gozdni cesti nad Kalužami, območjem na katerega se bom preko Rižc spustil s smučmi, ter nadaljeval nižje na Ravne. Megla je ravno dovolj visoko, da me pri prečenju ne bo ovirala, čeprav poraščeno in opuščeno območje severno pod Malim vrhom zahteva, zaradi strmega pobočja zahodno nad Srnakovo dolino, tudi previdnost. Po gozdni cesti mimo bivše drevesnice na Rižcah in za odcepom v smeri Volčjih jam in rovtov na Strmah zavijem na slepo in gozdno cesto. Vodi mimo opuščene in porušene logarnice (logar Iskra Franc je bil zadnji, ki je skrbel za leseno kočo, tudi prebival je v njej, kasneje so logarnico podrli in na Bohinjski Bistrici zgradili prvotno Danico »Listnek - Gostišče Danica«)
Planina Za Malim vrhom pod Šavnikom, Vrh Bače in Slatnik, pogled na Rižcah
.Zlagoma se spuščam nad predelom nad Srnakovo dolino do vrtače, kjer prečim električni daljnovod za oskrbovanje smučišča Koble. S prečenjem vrtače vstopim na območje Kaluž, ki se razprostirajo nad bivšimi Ravharskimi rovti. Na zdaj poraščenem pobočju je bila manjša krnica ali rovt z Zimovimi svisli, ne izsledim jih v tem visokem snegu, zato prečim in se spuščam vedno nižje, tako kar dobro napredujem in opazujem po včasih veliko bolj poznani okolici. Pridrsim v Klemenčn rovt, počutim se kar bolj domače saj mi je teren že bolj poznan, opazim tudi podrte Klemenčne svisle nižje.
Nad Srnakom, Kaluže, Dolinarjov (ta dolgi rovt), planina Za Malim vrhom
Postojim pri še opazni groblji v zgornjem Dolinarjevem rovtu. V spomin prikličem dneve, ko sem tukaj sredi šestdesetih z Dolinarjevim starim atom in stricem Francem kosil travo »u ta dolgem rovtu.« Povsod je zaraščeno (kaj bi dejal Dolinarjev stari ata, če bi videl njegov »ta dolgi rovt« danes. Vedno me je učil, naj bom še posebno pozoren na podrastje in grmovje, tega je potrebno s koso temeljito oklestiti, da se prehitro ne zarašča, držal sem se njegovih navodil, toda večkrat sem ga s strani in tiho opazoval, kako je za menoj popravljal in še bolj temeljito s koso otolkel grmovje. Danes sem se prav na tem pobočju le stežka prebijal skozi gosto grmovje nižje proti Ravnam.
Prijetni spomini ni kaj, spustim se pod Klemenčnimi svisli v Dolinarjev »ta okrogli rovt,« naprej nad Brdmi v Cjanov, Rožmanov in Tubejov rovt, kjer se moje potepanje konča.
Fotografija s povzetka strani prikazuje opast z Rušnega vrha, z rušjem poraščenega grebena vzhodno pred Črno prstjo. Zima je tudi letos z obsežnimi snežnimi padavinami na območju Spodnje Bohinjskih gora poskrbela za mogočno, domačinom znano opast na Rušnem vrhu.
Janez Pikon