Slovenske novice, Nedeljski izlet - Drago Medved: V eno najlepših ledeniških alpskih dolin, kjer ni vikend hišic, morate peš.
Do tja se boste pripeljali po cesti, ki vodi v Logarsko dolino. Ko bosta za vami Luče in znamenita Igla – o njej kdaj drugič –, vas bo pri Rogovilcu kažipot za Robanov kot usmeril na levo v hrib in že boste pri turistični kmetiji Govc-Vršnik, malo naprej pa je Robanova domačija. Tisti, ki že poznate Robanov kot, veste, kaj imam v mislih, tisti pa, ki vam je še tuj, se ga ne prestrašite. To je raj na zemlji, kamor lahko v dobri uri zmerne hoje – od parkirnega prostora pred turistično kmetijo Govc-Vršnik ali pred staro Robanovo kmetijo – pridejo tudi otroci, malčkom pa omogočite ogled v nahrbtniku na ramenih. Tu se za motorna vozila zaprejo vrata.
Robanov kot je dobil ime po Robanovi kmetiji. Prvi zapis o Robanovih je v gornjegrajskem škofijskem urbarju iz leta 1426. Kmetije Govc, Vršnik, Knez in Haudej skupaj z Robanovim rodom oblikujejo skladen kulturno-krajinski pečat. Doživite lahko celovit odnos človeka do narave, ker se zaveda, da je njen del in da morata bivati v sožitju in sozvočju. Že od leta 1950 je dolina zavarovana kot naravna znamenitost, od leta 1987 pa ima tudi status krajinskega parka v obsegu 1447 hektarov.
Če boste pot začeli tukaj, boste na višini 650 metrov nad morjem, ko pa boste prišli mimo hudourniškega potoka Bela do Robanovega travnika, boste že na 762 metrih. Tu ste približno na pol poti. Če je ne bodo zakrivali oblaki, se bo pred vami razkrila Ojstrica, ki se dviguje 2350 metrov pod oblake. Lahko si malo oddahnete, se osvežite s hladno vodo iz studenca in nadaljujete pot mimo travnika in pašnika v gozd. Po blagem vzpenjanju pridete do Robanove planine v Kotu na višini 890 metrov – premagali ste 240 metrov višinske razlike. Tu je pastirska staja, kjer se spočijejo planinci, preden se odpravijo naprej – tudi s pomočjo jeklene vrvi in klinov – na Korošico in druge vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Za izletnike pa je tu konec poti.
Pozdravili vas bodo kravji zvonci, tu in tam boste videli konje, lahko se boste ohladili s kislim mlekom. Zadnja leta je ponudba še pestrejša. Oglejte si spominsko sobo Jože Vršnika (1900–1973) – po domače Robanovega Jože –, ki sem ga daljnjega leta 1964 imel čast srečati in poslušati njegove zgodbe. Ta naš morda zadnji pravi bukovnik je veliko pisal – kar je slišal od drugih in kar je spoznaval sam v sobivanju z naravo, do katere je bil posebno tenkočuten. Mohorjeva družba v Celju je leta 1978 izdala njegove Preproste zgodbe s solčavskih planin. Pisal je pesmi in kratke zgodbe, zgodovinska in narodopisna pričevanja z željo ohraniti bogato ljudsko in zgodovinsko izročilo v neokrnjeni naravi. Zato je njegova zasluga, da tu še danes ni počitniških hiš in avtomobilov pa tudi ne adrenalinskih štirikolesnikov. Pridite poslušat to veličastno simfonijo miru, ki jo izvajajo veter, ptice, glas divjadi in kravji zvonci!
Z Robanovega kota lahko odidete v Logarsko dolino in Matkov kot – od tod celo čez Pavličevo sedlo preko meje na avstrijsko Koroško v Železno Kaplo, s katero je bil svet Solčavskega vedno povezan. Lahko se ustavite tudi v Solčavi – zanimiva je njena panoramska cesta –, a to je že druga zgodba. Iz Solčave se lahko odpravite do Potočke zijalke, zatočišča ledenodobnega človeka na Olševi, ali v Črno na Koroškem. Vse poti so vam na voljo: z avtom, kolesom, športnimi copati, pohodnimi čevlji, vrvjo, cepinom in celo z dojenčkom na hrbtu …
Informacije o mnogih podrobnostih, za katere tu ni dovolj prostora, so dostopne na spletnih straneh http://www.solcavsko.info in www.logarska.si.
Drago Medved