Franci Savenc 11.09.2023 22:24 961 0

ČAO-ti gremo na Vršič

Blaž Seliškar: ... ali Ta veseli vikend

Bil je lep poletni dan,
bila je smer, izklesana kot iz sanj.
En pogled, pazi ta detajl,
en dotik, kako ima lepe poči ...

Ko smo po splezani smeri sestopali čez Plemenice na Luknjo sem si rekel "Sedaj imam pa dovolj te visoke Triglavske stene". Kljub temu sem se takoj razveselil ko je Dean (moj mentor za vikend na Vršiču) predlagal Zahodno zajedo. Seveda nisem mogel reči ne.

Pa smo šli. Zaradi ambiciozno zastavljene ture se je za nas vikend začel ob treh pred ferajnom. Gas v Vrata kjer smo kljub noro zgodnji uri že parkirali na spodnjem parkirišču. Upamo da ljudje v kolonah ne gredo v našo steno. Dostop je dokaj preprost in zaradi markantne zajede je najti vstop mala malica tudi v polmraku. Dean začne s plezanjem v kompaktnih skalah, ki se hitro spremenijo v krušljiv vogal. Pred prečnico nas že dohitita Ana in Veronika. Ugotovimo da Ana pozna Jerkota. Včasih je svet res majhen. Prečnica, detajl pogled levo in desno in Dean že varuje zgoraj.
Po "detajlu" Miha prevzame vodstvo v navezi in hitro se znajdemo v "zadnjem" težjem raztežaju. Miha izgine okoli vogala kjer naj bi po skici bila dvojka. Napredovanje je počasno zato se z Deanom sprašujeva kaj se dogaja. Dean povpraša Mihata nazaj pa pride Mihov glas " mir mi daj, se glih v detajlu". Hmm. V II-ki ponavadi ni detajlov. Miha spleza, nabije stant (tin, tiin, tiiin, tiiiin, ...) in midva štartava za njim. Detajl res ni bil preprost, raztežaj sam pa daleč od II, Miha oceni na VI-. Smo pač zavili mal narobe, kaj pa je par deset metrov desno v Steni široki tri kilometre.
V izstopu nas čaka veliko trdnih projektilov, katerim se bolj in manj uspešno izogibamo. Vse do konca preduha na izstopu, ko pridemo na bele plate. Iz njih pa na Zlatorogove police. Mihove sledilne sposobnosti nam tukaj še kako prav pridejo in v melišču odkrijemo stopinje Ane ter Veronike, ki jim sledimo iz stene. Ura je že pozna zato se podvizamo v dolino. V Poštarski dom pa vseeno pridemo šele nekaj po deveti uri zvečer. Tam nas čaka sendvič in še zadnji šok dneva. Nismo zadnji... Pojemo sendvič, izmenjamo nekaj besed z ostalimi ČAO-ti. Izvem, da so nekateri izkusili zvok letečega kamenja, drugi pa iskali težje prehode z lepšo skalo ter še vse vmes. Potem hitro spat saj nas naslednji dan čaka še ena smer.

V nedeljo ob zajtrku spet debate o prejšnjem dnevu ter aktualnih planih. Večina navez si izbira smeri v NŠG za lepo nedeljsko plezanje. Nekaterim se celo mudi gledat košarko in gredo v smer z navrtanimi štanti. Baje se jim da kar dobro izogibat in trenirat nabijanje svojih. Z Deanom se odpraviva v Smer po zajedi, ki nama je bila obema kar konstantno zahtevna. Izstop najdeva brez večjih težav, se pa izkaže da je tista izstopna I-ka tudi bolj III-ka v zadnjih 8 m. Preostalim ČAO-tom se pridruživa na jedači in pijači v dolini kjer si izmenjamo vtise vikenda in posameznih smeri. Letemo drvemo domov in vikenda je žal konec.

Naučili smo se veliko novega. Splezali nove (kilo)metre v skali. Iskali lažje in težje prehode. Se namučili v smereh in poveselili v koči.

Hvala mentorjem za varno vodenje skozi uganke alpinizma. In hvala Gašperju S. za organizacijo "na daljavo".

Črnuški AO, 11.09.2023
Ta veseli vikend ali ČAO-ti gremo na Vršič