Nedeljski dnevnik, Šepet - Maja Remi: Res je car kolega Ante Mahkota, ki si je izmislil tako kultne revije,...
... kot so Teleks, Avto in Jana, ko je bila Bernarda Jeklin, ki je v zavest poprečnega Slovenca zapisana kot mati revijalnega tiska na Slovenskem, še v novinarski puberteti. Njegovi ideji sta bila tudi pohod 100 žensk na Triglav, katerim se sedaj radi bahajo drugi junaki, in akcija Podarim dobim, ki ji je uspeh dodal trenutno verižni lavreat, igralec Janez Hočevar Rifle z nepozabnim oranžno-modrim pletenim šalom. Bil je tudi generalni direktor časopisne hiše Delo in šef izgradnje Delove stolpnice, znamenite črne vdove, za katero so mu dali kredit Arabci. Morda bi ga zato sedanji predsednik vlade Borut Pahor lahko povprašal za kakšen nasvet, kako očarati šejke, da odvežejo mošnjico. Vmes je Ante oženil še eno bolj zaželenih dam tistega časa, pevko Marjano Deržaj (sredi januarja je minilo šest let, kar se je poslovila), s katero imata hčerko Tino, priznano prevajalko sodobne književnosti in mamini petletne Maruše.
Ante Mahkota je z velikimi črkami zapisan tudi v zgodovino slovenskega in svetovnega alpinizma, svoje podvige je imenitno opisal v knjigi Sfinga, ki je luč sveta ugledala že leta 1979, njena priljubljenost pri bralcih pa vse do današnjih dni očitno še ni usahnila, saj je letos izšel že njen četrti ponatis. Sfinga, tristometrski steber pod robom Severne triglavske stene, je tako Anteja kot številne slovenske alpiniste leta in leta dražila in vabila, a vsakokrat odbila. Menda je bilo za Antejem že devet neuspešnih poskusov, preden je v navezo povabil prijatelja in soplezalca Petra Ščetinina, s katerim sta ji končno vzela nedolžnost. Leto 1966 se je pisalo takrat, skoraj tri desetletja kasneje pa je bila Sfinga zrela še za drugo izgubo devištva. Ja, v alpinizmu je pač tako, da se kar naprej osvajajo nove smeri ali pa nove alpinistične tehnike, s katerimi se potem alpinisti pišejo v zgodovino kot prvi, ki jih je gora pripustila k sebi. Druga naveza, ki je v zgodovino Sfinge tudi zapisana kot prva, sta torej alpinista Miha Kajzelj in Gregor Kresal, ki sta jo preplezala v malce drugačnem slogu kot Ščetinin in Mahkota, tako imenovani prosti tehniki. Vsi štirje pa so junaki igrano-dokumentarnega filma Sfinga, ki so ga premierno prikazali v ljubljanskem kinu Dvor, nekdaj slavnem pod imenom Sloga, prvi aprilski četrtek.
Dokumentarec Sfinga so ustvarili hudo zanimivi tipi. Petra Ščetinina in Anteja Mahkoto sta upodobila brata Miha (drugače zaposlen za zavodu za gozdove kot velik strokovnjak za rjavega medveda) in Anže Marenče. Oba sta izkušena alpinista in čista igralska naturščika, kljub temu pa sta se pred kamero odlično znašla. K filmu ju je povabil tretji brat Tine, ki seje dokumentarca Sfinga pravzaprav domislil. Drugo navezo sta upodobila kar akterja sama, Miha Kajzelj je drugače arhitekt, specializiran za visokogorsko arhitekturo, Gregor Kresal, ki je za film Sfinga prispeval tudi scenarij in prevzel vlogo organizacijskega vodje projekta, pa je čisto po naključju brat ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Ne Katarina, pač pa Katka je Gregorjeva druga žena, ki je pri filmu prevzela skrb za stike z javnostjo. Gregor in Katka imata devetnajstmesečnega sina Luko, ki tudi nastopa v Sfingi. Kamera je bila v rokah Mateja Križnika, sicer moža nekdanje televizijske dame Anje Križnik Tomažin, ki odšteva še zadnje tedne do svojega drugega materinstva. Režiser Vojko Anzeljc je bil menda najbolj priseben mož na snemanju, saj je znal umiriti vse strasti, kar je menda posledica vegetarijanske prehrane, dobro pa je unovčil izkušnje, ki jih je pridobil s televizijskimi oddajami Odklop in Adrenalina z Borutom Veselkom v glavni voditeljski vlogi.
Piko na i filmski Sfingi doda še glasba skupine Siddharta, žal Tomija Megliča in fantov na predstavitvi ni bilo, ker so trenutno na snemanju v Ameriki, se pa zagotovo vrnejo do junijskega megakoncerta v Stožicah.
Maja Remi