Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Mišo Alkalaj o podnebju

Revija Jana - Renata Ucman: Zaradi rekordnega števila naravnih nesreč v zadnjem času se krešejo vroče razprave, ali jih je povzročil človek ali narava.

Imajo prav klimatologi in so njihove črne napovedi resne ali pa je narava muhasta, kar je pokazala neštetokrat v zgodovini, ko toplogrednih plinov še niso poznali? Mag. Mišo Alkalaj, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in avtor nove knjige Podnebna prevara, v marsičem nasprotuje trditvam, da se planet segreva zaradi toplogrednih plinov; trdi, da je to naraven pojav, da je Zemlja v preteklosti imela še toplejša obdobja, da se ledeniki ne topijo, ampak postajajo večji … Zmote?

Katera je, v povezavi z vašo novo knjigo Podnebna prevara, največja zmota o podnebnih spremembah in njihovih hudih posledicah?
Zmota je pravzaprav le ena: da so ogrevanje ob koncu 20. stoletja povzročili človeški izpusti toplogrednih plinov.

Pri čem natanko naj bi se podnebni znanstveniki zmotili?
Nobenega dvoma ni, da se je ozračje v 20. stoletju tudi segrevalo, da je v tem času rasla vsebnost ogljikovega dioksida v zraku in da so naraščali človeški izpusti toplogrednih plinov. In lahko predpostavimo, da so nekateri »podnebni znanstveniki« sovpadanju vseh treh fenomenov pripisali vzročno zvezo, kar sicer ni prav znanstveno. Vendar od leta 1995 ni več nobenega statistično značilnega ogrevanja. Od leta 2002 se podnebje ohlaja! To priznava celo Phil Jones, direktor podnebnega centra Hadley, v katerem pripravljajo analize temperaturnih trendov za Medvladno komisijo za podnebne spremembe (IPCC). In še eden izmed vodilnih podnebnih znanstvenikov Kevin Trenberth. Med klimatologi, ki še vedno zagovarjajo tezo o antropogenem ogrevanju (kriv je človek), ni soglasja, zakaj se podnebje ohlaja, kljub temu da zračna koncentracija ogljikovega dioksida še vedno narašča. Ohlajanje, ki ga sedaj priznavajo celo vodilni klimatologi IPCC, se torej ne sklada z modeli, ki napovedujejo ogrevanje zaradi človeških izpustov toplogrednih plinov. In ti modeli so edini vir za katastrofične napovedi IPCC. Zato, vsaj po mojem, ni več mogoče govoriti samo o znanstveni zmoti, sedaj je to že kar namerno zavajanje.

V čem naj bi nas zavajali glede dejanskega dogajanja na našem planetu, ki naj bi bilo posledica segrevanja planeta?
Najprej moram pošteno povedati, da sem bore malo podatkov, ki jih navajam v knjigi Podnebna prevara, odkril sam. Vse je dostopno v medijskih poročilih in znanstvenih člankih, ki jih citiram več kot 450. In preverjenih podatkov, ki se ne skladajo s tezo o antropogenem ogrevanju, je mnogo. Na primer, ozračje se je med srednjeveškim toplim obdobjem ogrelo bolj kot ob koncu 20. stoletja, a je takrat, davno pred industrijsko revolucijo, na vsej Zemlji živelo manj kot 600 milijonov ljudi. Enako močno ali celo močnejše ogrevanje so naši predniki doživeli v rimskem toplem obdobju, ko nas je bilo manj kot 300 milijonov. In tudi med holocenskim klimatskim optimumom, to je bilo od 7000 do 3000 pr. n. š., ko je manj kot 25 milijonov pripadnikov naše vrste prvič razvilo živinorejo in poljedelstvo ter postavilo temelje naše civilizacije. Tudi v 20. stoletju se podnebje ni samo ogrevalo. Leto 1934 je bilo v ZDA, Skandinaviji in drugje dejansko toplejše od leta 1998. Globalno sta bili leti 1934 in 1998 enako topli. Po drugi svetovni vojni, v obdobju množične industrializacije, se je ozračje najprej ohladilo in se nato do leta 1998 spet ogrelo na enako raven, kot je bila dosežena leta 1934. Če bi človeški izpusti ogljikovega dioksida zares povzročali segrevanje, kako je potem mogoče, da se je ozračje pred drugo svetovno vojno ob vsaj desetkrat manjših izpustih ogljikovega dioksida segrelo za enako stopnjo kot ob koncu stoletja? In kako je mogoče, da se je ozračje po drugi svetovni vojni najprej ohladilo, in to ob skokovitem porastu izpustov ogljikovega dioksida?

Ali je potemtakem sploh res, da se na Zemlji talijo vsi ledeniki?
Ne. Večina ledenikov po letu 2002 raste. Na primer v Andih, na Antarktiki, na Grenlandiji, v Himalaji in tako naprej. Za napoved taljenja himalajskih ledenikov se je moral predsednik IPCC Rajendra Pachauri že opravičevati.

Kaj pa da je zaradi podnebnih sprememb morje vse bolj kislo in da se morska gladina dviguje?
V preteklosti so bili oceani že bolj topli in bolj kisli! Današnja kislost je dejansko pod zgodovinskim povprečjem. Znanstvene raziskave kažejo, da današnja povečana kislost morja nič ne škodi rasti koral in da v mejah pH od 8,2 do 7,9, kar je precej nad najbolj katastrofičnimi projekcijami IPCC, negativnega učinka tudi ni pričakovati. Morska gladina pa dejansko oscilira v desetletnih ciklih. V najbolj medijsko razvpiti zadevi, Maldivih, meritve kažejo, da je bila v ne tako daljni preteklosti gladina morja okoli otokov že višja.

Več v Jani, 2.11.2010
Tekst: Renata Ucman

07.11.2010


 

G-L, Večer: Ugled znanstvenikov in Himalaja

G-L, Delo: Spodrsnilo jim je na himalajskem ledu

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

5 komentarjev na članku " Mišo Alkalaj o podnebju"

Ivan Pepelnjak,

Glede na to, da sem magister mrežne infrastrukture (no, ne zares, takšnega magisterija v Sloveniji ni ... sem pa blizu), me je seveda zanimala tema magistrske naloge Miša Alkalaja ;)

Naslov: "Kohomologija in perturbacije Banachovih algeber", mentor dr. Ivan Vidav ... torej vsaj njegov magisterij z mrežno infrastrukturo nima nič skupnega ;)

Sicer pa bi predlagal, da si ogledate bibliografijo našega podnebnega strokovnjaka na Cobissu ... od damskega rozeja do Slovenija in NATO (pa še Internet, hackerji in podnebne spremembe).

Pop znanost pač ... tedenski tabloidi kot je Jana potrebujejo vsak teden 50 strani, Delo pa tudi mora nekako napolniti sobotno prilogo.


Andrej Pečjak,

Od kdaj so magistri mrežne infrastrukture poklicani za presojo klimatskih sprememb? Pa to je tako, kot če bi jaz postal operni kritik (res nimam posluha) in bi moje pisarije objavljali v Jani! Najhuje pa je, da ga plačujemo davkoplačevalci, pa se ob to nihče ne obregne, kot se npr. obregnejo ob "strašne" stroške, ki jih državi povzroča reševanje neodgovornih gornikov.

Mislim, da so dokazi o krčenju Pasterce, Triglavskega ledenika, ledenikov pod Mont Blancom, ledenikov v Peruju in Boliviji in še kje vidni nam vsem, le njemu ne, ker nikoli ni prestopil praga svojega inštituta. Tudi razpad Larsnove plošče na Antarktiki, ki ga je dobro prikazal naš glaceolog Peter Skvarča (le zakaj on ni bil v Jani??) ali pa podatki o debelini Arkitčnega ledu, ki ga je ameriška vojska merila od 1954 dalje, so nedvoumni dokazi, ki strokovnost Miša Alkalaja spravljajo na nivo tabloidov.

Pa dosti o tem, žalostno je le, da najde svojo publiko. Je pa res, da je ni našel na tem portalu -:)


Matjaž Novak,

Da se g. Mišo Alkalaj drži načela "dvomim, torej sem", je povsem koristna stvar za razvoj znanstvene misli, presenečenje pa je, da nek znanstvenik zavrača metode znanosti za odkrivanje ali vsaj poizkus odkritja resnice - citiram: "Najprej moram pošteno povedati, da sem bore malo podatkov, ki jih navajam v knjigi Podnebna prevara, odkril sam". Če bi se gospod kdaj sam sprehodil po "svežem luftu", bi kaj hitro ugotovil ali so se ledeniki v zadnjih desetletjih skrčili ali ne. Posledica je znana, debatira se lahko o vzrokih.


Klemen Kočevar,

ja ja,

Ledeniki se vsaj v Andih in v Evropi zaenkrat čisto vidno topijo....


Nejc Mrak,

Vredno poslušanja:

http://tvslo.si/predvajaj/kdo-ce-ne-mi-kdaj-ce-ne-zdaj/ava2.50249044/00:00:27/0:0:0/

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46079

Novosti