Iztok Tomazin: Poročilo (Objavljamo ga z nekaj zamude, ki je nastala zaradi nepravilnih nastavitev.)
2. himalajska alpinistično smučarska odprava
Univerze v Ljubljani
POROČILO
Alpinistični cilji: Gašerbrum II (8035 m) in Gašerbrum I (8068 m) v gorovju Karakorum v Pakistanu.
Raziskovalni načrti: ugotavljanje in spremljanje antropometričnih sprememb, oksigenacije tkiv in srčnega utripa na velikih nadmorskih višinah in raziskovanje vplivov turizma na ledeniku Baltoro.
Ekipa:
Vodja odprave: izred. prof. dr. Stojan Burnik, Fakulteta za šport
Pomočnica vodje: asist. mag. Irena Mrak, Filozofska Fakulteta
Zdravnik odprave: asist. mag. Iztok Tomazin, dr. med., Medicinska Fakulteta
Član: mag. Andrej Terčelj
Član: mag. Primož Kunaver
Pridruženi član: Joseph Stiller (DE)
Pridruženi član: Franz Seiler (DE)
22.06.2004 smo odpotovali iz Slovenije in še isti dan prispeli v Islamabad v Pakistanu. Po treh dneh divje vožnje z avtobusom in terenskimi vozili, večinoma ob reki Ind, smo v vasi Askole (3000 m) začeli s sedemdnevnim napornim dostopom večinoma v slabem vremenu 140 km daleč po ledeniku Baltoro do mesta za bazni tabor 5100 m visoko v vznožju Gašerbrumov, ki smo ga dosegli 06.07.. Do našega prihoda je na oba Gašerbruma skušalo priti 12 odprav, katerih člani pa so zaradi izjemno slabega vremena in snežnih razmer dosegli le višino okoli 6500 m. Takoj smo se jim pridružili z željo povzpeti se najprej na Gašerbrum II.
08.07. smo postavili tabor 1 5900 m visoko na vrhu nevarnega, s številnimi razpokami prepredenega ledenika.
11.07. smo vsi kljub sneženju ponovno odšli na goro in naslednji dan po napornem gazenju in plezanju v do 60 stopinj strmem snežnem razu dosegli mesto za tabor 2 pod ogromnimi seraki, 6400 m visoko. Burnik, Stiller in Seiler so takoj sestopili; Tomazin, Mrakova, Terčelj in Kunaver pa so tam prespali in naslednji dan skupaj s člani baskovske odprave v globokem snegu utrli smer med seraki do višine 6600 m.
Kljub slabi vremenski napovedi so 16.07. odšli na goro Burnik, Stiller, Seiler s ciljem postaviti tabor 3. 17.07. so dosegli tabor 2 (6400 m) in tja prinesli precej opreme, vendar so zaradi sneženja morali od tam sestopiti v tabor 1, vrnitev v bazo pa jim je onemogočila megla.
Napetost v bazah vseh odprav je rastla, saj se je mnogim čas bivanja v Pakistanu iztekal, nekatere odprave so neuspešne odšle, vremenske napovedi pa so obetale samo dva lepa dneva, kar je premalo za vzpon na vrh. Volja po sodelovanju preostalih odprav je bila velika. Vedeli smo, da bomo vzpon proti vrhu morali začeti v slabem vremenu in upali, da bodo vremenske napovedi točne. Terčelj in Tomazin sta se žal morala že vnaprej odpovedati smučanju z vrha, saj je bilo jasno, da smer, po kateri so se vzpenjale vse odprave, zaradi serakov in skalovja ni smučljiva. Zaradi stalnega slabega vremena pa si nista mogla ogledati eventuelnih alternativ, zaradi ogromnih količin novega snega je bila tudi zelo velika nevarnost plazov.
22.07. so se Kunaver, Mrakova, Terčelj in Tomazin iz baze v močnem sneženju povzpeli v T1, naslednji dan pa v enakem vremenu v T2, tretji dan, ko se je končno zjasnilo, pa so na višini 7000 m skupaj s člani nekaterih drugih odprav postavili tabor 3. To je bila do takrat najvišja dosežena točka na gori. Z dnevom zamika so jim sledili Burnik, Stiller in Seiler. Opolnoči četrtega dne so Terčelj, Tomazin, Kunaver in Mrakova iz T3 že poskusili prodreti proti vrhu skupaj z nekaterimi člani drugih odprav. Večina je kmalu odnehala zaradi napornega gazenja in težav z orientacijo v temi v zasneženem skalovju. Zadnja sta vztrajala Terčelj in Tomazin, vendar sta tudi onadva morala odnehati. Zjutraj so do T3 prišli še Burnik, Stiller in Seiler. Terčelj in Tomazin sta se odločila, da bosta čakala na T3 in naslednji dan kar od tam še enkrat poskusila z vzponom na vrh, ostali pa so se odločili, da se bodo povzpeli do 7400 m, tam postavili T4 in naslednji dan od tam odšli proti vrhu. Kunaver je zaradi težav z višino žal kmalu odnehal in sestopil v bazo.
26.07. je bil odločilni dan. Kmalu po polnoči sta iz T3 odšla Terčelj in Tomazin in ob svitu dosegla T4, kjer so se Burnik, Mrakova, Stiller in Seiler odpravljali proti vrhu. Terčelj se jim je pridružil, Tomazin pa je v šotoru dve uri s plinskim kuhalnikom ogreval omrznjene noge, nato jim je sledil. Mrakova in Stiller sta se zaradi zmrzujočih nog morala kmalu vrniti v T4, Seiler, Terčelj in Burnik pa so v močnem vetru skupaj s člani drugih odprav dosegli vrh Gašerbruma 2 (8035 m). Tomazin je kljub vnetju ledvic in težavam s pljuči vztrajal in kot zadnji ta dan dosegel vrh. Do večera je izčrpan uspel sestopiti do T4, kjer se je pridružil ostalim. Mrakova in Stiller sta naslednji dan še enkrat poskusila. Vztrajnost se jima je obrestovala – medtem, ko so ostali sestopali proti bazi, sta tudi onadva priplezala na vrh Gašerbruma II in tako dopolnila uspeh odprave.
Vsi smo srečno sestopili, vreme v Karakorumu pa se je takoj zatem spet pokvarilo. V višinah je divjal vihar, snežilo je vse do konca odprave, tako da je bila uresničitev drugih ciljev nemogoča. Izkazalo se je, da smo res izkoristili edino možnost v letošnjem nenavadno slabem vremenu.
V domovino smo se vrnili 13.08.2004.
Zaključek: kljub izredno slabemu vremenu z obilnim sneženjem, ki je zaznamovalo letošnjo alpinistično sezono v Karakorumu in onemogočilo mnoge odprave, je kar šest od sedmih članov naše odprave priplezalo na vrh osemtisočaka Gašerbrum II (8035 m). Za Tomazina je bil to že peti vzpon na osemtisočak, za Burnika, Stillerja in Seilerja drugi, za Mrakovo in Terčelja pa prvi, ob tem, da je Mrakova šele tretja Slovenka z doseženim osemtisočakom.
Sponzorji:
ICE SOLUTIONS; VRH; Občina Tržič; Kolinska; SRC.SI; PROSPORT; KRKA; IGLU; LEK; PBS; FIDIFARM; METRONIK; Planinsko društvo Srednja vas; ŠPICA; Alpinistični odsek PD Tržič; PD Križe, IMP; Komisija za alpinizem PZS; RAZPISI.NET; ProMontana; MAN; PREVAJANJE.NET; EXTREME KANAL; ŽITO; DOM; Dr. Janko Štefančič; Fakulteta za šport; DOM; DZS; VIS-Opel; RENI; Mesarija Arvaj; ARNES