Večer, 16.08.06, Narava, gore in ljudje: V TNP lahko ob nekaterih kršitvah sami izrečejo globo
V Triglavskem narodnem parku lahko nadzorniki ob nekaterih kršitvah sami izrečejo globo
21 nadzornikov za štiri odstotke Slovenije
V svetu poteka razvoj dela nadzorne službe iz represivne v preventivno informativno svetovalno vlogo - Med največje probleme sodijo vožnje z motorji in štirikolesniki, hrup in hrupne prireditve, zračni promet in nedovoljeni posegi v prostor
Planinci na svojih poteh po Triglavskem narodnem parku (TNP) včasih srečajo tudi nadzornika. Prepoznati ga je mogoče po obleki, ki sicer ni "uniforma", a je oblačilo vendarle dovolj razpoznavno in opremljeno z označbami, da je jasno, da gre zanj. V parku je zaposlenih 21 poklicnih naravovarstvenih nadzornikov. Zdi se precej, a le na prvi pogled: območje TNP je namreč veliko 84 tisoč hektarjev, kar predstavlja štiri odstotke Slovenije. Povprečno torej en nadzornik skrbi za 5 tisoč hektarjev površine in v mnogih primerih je to svet, ki je z dolino povezan morda z eno cesto, vse ostalo pa je treba nadzorovati peš.
"Nadzorniki v Triglavskem narodnem parku predstavljajo živo vez med naravo, ki jo varujejo, upravo parka, obiskovalci in domačini, ki tu živijo ali pa so lastniki zemljišč in nepremičnin. Zato je po moji oceni naravovarstvena nadzorna služba najbolj pomemben del upravljavske organizacije TNP," pravi mag. Martin Šolar, vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP.
Delo nadzornikov je večplastno. "Že samo ime pove, da nadzirajo, a to je le del njihovih nalog. Pooblaščeni so za izvajanje nadzora v okviru zakona o Triglavskem narodnem parku, kjer so zapisane določbe, tudi prepovedi. A ob tem je treba vedeti, da gre v svetu - in tudi pri nas - razvoj dela nadzorne službe vse bolj iz represivne v preventivno informativno izobraževalno vlogo. Tako so nadzorniki tudi podaljšana roka uprave na terenu, po vaseh - domačini se nanje obračajo z raznimi vprašanji in, kolikor lahko, jim nadzorniki svetujejo ali pa jih usmerijo na pravi naslov. V luči varstva narave pa nadzornik svetuje, pove, kaj je prav: če denimo na Vršiču na planinski poti sreča kolesarje, jim mora na primeren način pojasniti, da je ta pot namenjena planincem, doživljanju narave v miru, zato ni primerno, da se vozijo po njej, in jih preusmeriti na cesto na Vršič, ki je primerna za kolesarje."
Nadzorniki lahko tudi kaznujejo: izrekajo globe za kurjenje v naravi, šotorjenje, napačno parkiranje in za vožnjo po gozdnih cestah, ki so zaprte z zapornico. Z nedavno uskladitvijo njihovih pristojnosti z noveliranim zakonom o prekrških imajo lažje delo. "Sedanje globe so enake prejšnjim mandatnim kaznim (npr. za nedovoljeno šotorjenje in kurjenje ognja v naravi je na primer še vedno kazen 10 tisoč tolarjev (41,72 €)), le pravno so stvari zdaj usklajene, tako da pri nekaterih zadevah lahko ukrepamo kot prekrškovni organ, kar je pomembno zlasti ob v nebo vpijočih kršitvah. Kadar si nekdo določene stvari ne da dopovedati in kršitev ponavlja in ponavlja, se lahko zdaj učinkovito ukrepa - ne le da se ga oglobi, ampak se mu lahko izda odločba o prekršku - podoben ukrep kot prej pri sodniku za prekrške ali celo zaseže sredstvo, s katero se povzroča kršitev - npr. motorne sani," pojasnjuje Šolar.
Kadar prekrški presegajo pristojnosti nadzornika - zlasti pri nedovoljenih posegih v prostor -, pa nadzornik naredi uradni zaznamek o kršitvi in ga preda na upravo TNP, strokovne službe pa zadevo preverijo in nato izdajo odločbo za opozorilo kršitelju ali pa kršitev predajo v obravnavo inšpekcijskim službam. Še vedno so pereč problem v TNP nedovoljene gradnje. Triglavski narodni park je atraktiven, počitniške hiše so z zakonom prepovedane in investitorji iščejo stranpoti, bližnjice. Največkrat se odločijo za spremembo namembnosti opuščenih objektov. Letno nadzorniki inšpekciji podajo 30 do 50 prijav zaradi nedovoljenih posegov v prostor. V večini primerov gre za spremembe namembnosti, dodelave, prizidke itd., redki pa so primeri totalnih črnih gradenj, ko nekaj zraste "iz nič". Na podlagi inšpekcijskih ukrepov je nato kakšna stvar odstranjena, gradnja ustavljena - v zadnjih petih letih je bilo na območju TNP porušenih 42 nedovoljeno zgrajenih objektov, kar je petina vseh prijavljenih kršitev.
Poleg črnih gradenj je po oceni triglavskih nadzornikov velik problem še promet, tudi zračni, ki bi ga bilo treba omejiti, vse pogosteje pa nadzorniki trčijo na nekatere "bolj agresivne" rekreacijske dejavnosti, ki se tržijo - te bi bilo nujno čimprej spraviti v neke okvire. "Že nekaj let se tudi približujemo mednarodnim standardom za območje parka, kar pomeni, da naj bo osrednje območje parka res prepuščeno naravi, edino dopustna dejavnost tam je naravi prijazen turizem in zelo ekstenzivno pašništvo. V osrednjem območju parka naj torej ne bi bilo gospodarskega izrabljanja gozdov, lova, ribolova; v TNP zdaj gospodarjenje z gozdom in deloma tudi lov še imamo, kar predstavlja del težav, ki jih imamo. To so zato veliki izzivi upravljanja parka v bodoče," pravi Šolar. Želi si novega zakona o TNP, ki se sicer že pripravlja. "Zdaj veljavni je star 25 let, napisan je bil v neki drugi državi, drugem sistemu. Želeli bi si zakon, ki bi ob tem, ko bi zagotavljal varstvo narave, dajal tudi možnosti za prave razvojne spodbude. Ta del zdaj zelo manjka. Narodni park je namreč tudi razvojna priložnost."
Nadzorniki prostovoljci
V TNP že dolgo obstaja tako imenovana prostovoljna naravovarstvena nadzorna služba, ki ima 75 članov. "To so ljudje, ki so zelo povezani z območjem parka in podpirajo idejo o varstvu narave. Nekateri so planinci, nekateri imajo tu službe (denimo revirni gozdar), nekateri so domačini. Vsi ti nadzornikom pomagajo s svojimi opažanji, videnji. Varuhi gorske narave, ki jih usposabljajo pri Planinski zvezi Slovenije, imajo podobno vlogo: s svojim volonetrskim delom, prisotnostjo v prostoru, pripomorejo k varstvu narave," pravi Šolar.
Tatjana Vrbnjak