Franci Savenc 21.11.2016 06:28 2165 0

3. tek na Kristalno palačo

Bojan Ambrožič: V Sloveniji ne premoremo prav veliko visokih zgradb. Znameniti Ljubljanski nebotičnik je visok zgolj skromnih 70 metrov. ...

Trenutno najvišja stolpnica v Sloveniji pa je z višino 89 m Kristalna palača v BTC. Primat najvišje zgradbe v Sloveniji pa bo verjetno še zelo dolgo držal Trboveljski dimnik (višina 360 m).

Na dimnik sem se povzpel že lani. Leto pa sem se odločil da se udeležim teka na Kristalno palačo. Teki po stopnicah v nebotičnikih oz. t. i. “tower running”so v tujini zelo priljubljen šport in že skorajda ni večjega mesta brez teka na svojo najvišjo zgradbo. Ljubitelji tower runninga lahko res uživajo (pri nas sta to Matjaž Mikloša – Majk in pa Karmen Klančnik), saj jih nima skrbeti da, bi jim kdaj zmanjkalo izzivov. Novi nebotičniki (predvsem na bližnjem vzhodu) rastejo kot gobe po dežju. Trenutno je najvišja zgradba 828 m visoki nebotičnik Burdž Kalifa v Dubaju. V mestu Džeda v Katarju pa že raste Kingdom tower, ki bo prva zgradba, ki bo presegla višino 1000 metrov.

Med tem ko ima Burdž Kalifa neverjetnih 163 nadstropij, naša Kristalna palača premore zgolj 20 nadstropij in 459 stopnic. To pa je že skorajda premalo za pravi tower running. Zato je bilo na današnji tekmi mogoče nastopiti v kategoriji alive step up, kjer se je na vrh teklo le enkrat in extreme, kjer se je na vrh teklo trikrat. Sam seveda nastopil v slednji. Najtežja kategorija pa je bila zagotovo gasilska, kjer so gasilci tekli na vrh v polni dihalni opremi.

Kristalna palača Tek gasilcev v polni bojni opremi (Foto: Alive step up)
Tekma je zaradi izogibu gneče potekala kronometrsko. Med posameznimi vzponi pa smo imeli približno 15 minut odmora. Končni rezultat tekme je predstavljal seštevek časov vseh treh vzponov. Sam še nikoli nisem tekel na tekmi po stopnicah. Zato nisem imel občutka ne za taktiko in ne za tehniko teka. Ker sem bil na progi sam, se tudi nisem mogel učiti od drugih. Moja taktika je bila da prvi vzpon odtečem nekoliko z rezervo. Drugi vzpon na polno in potem še tretjega do zadnjega preostalega atoma moči.

V prvem vzponu sem res užival in tekel brez pravega napora. Tekel sem ves čas – običajno tako da sem preskočil po dve ali tri stopnice naenkrat. Vendar me je zaradi hitrosti v vsakem ovinku odnašalo iz smeri. Tako sem tekel kar nekoliko na okroglo in si s tem podaljševal pot. Poskušal sem se grabiti za ograjo. Vendar nisem imel občutka, da mi to kaj prida pomaga. V prvem vzponu vzpon sem res kar nekoliko preveč hranil moči in zato dosegel precej slab čas (2 min 28 s). V drugem vzponu sem potem napadel in tekel kar 8 sekund hitreje. Za razliko je večina ostalih tekačev že v drugem vzponu tekla precej slabše. V tretjem vzponu pa mi ni preostalo drugega, kot da tečem spet na polno. Vmes sem celo prehitel enega tekača pred sabo, kar me je stalo kakšno sekundo ali dve časa. Kljub temu, sem bil v tretjem vzponu, še vedno hitrejši kot v prvem (2 min 22 s) in dobil sem občutek, da bi lahko s podobnim tempom na vrh tekel še najmanj dvakrat.

Tega se je zavedal tudi Simon Novak, ki je s časom 1 min 55 s najprej zmagal tekmo v enem vzponu na vrh. Potem pa je tekel še trikrat v kategoriji extreme in osvojil končno drugo mesto – s povprečnim časom vzpona 2 min 3 s. Premagal ga je le Matjaž Mikloša, ki je na vrh Kristalne palače, kot edini trikrat pritekel pod dvema minutama (1 min 52 s, 1 min 52 s in 1 min 55 s). Med dekleti pa je na tekmi enem vzponu zmagala Ana Čufer (2 min 19 s) v kategoriji extreme pa sta si zmago z istim časom delili Karmen Klančnik in Veronika Windisch iz Avstrije.

19.11.2016
Uradni rezultati: remote.timingLjubljana.si
Fotografije: Fb AliveStepUp