PZS: ... planincev treh dežel: ALPE-ADRIA TRAIL, v iskanju trajne rešitve
Minuli konec tedna, 13. in 14. oktobra, se je na 48. srečanju planincev treh dežel v Mojstrani zbralo 60 delegatov iz obmejnih meddruštvenih odborov planinskih društev Slovenije, deželne zveze avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine.
Letošnje srečanje je potekalo pod naslovom »Planinske koče in poti - pravice in obveznosti planinskih zvez«.
Razmišljaj globalno - deluj lokalno
Enkrat letno se srečajo predstavniki obmejnih planinskih organizacij treh dežel, ter si izmenjajo poglede in informacije o lokalnih projektih, ter pri tem poskušajo uskladiti poglede na specifično lokalno problematiko tudi v luči širših trendov. Stična točka teh razprav je naraščajoči trend turizma povezanega z aktivnostmi v naravi, pri katerem se povečuje delež pohodništva, gorskega kolesarjenja in gorništva. Celotno infrastrukturo, ki jo uporabljajo udeleženci teh aktivnosti, kot so koče, poti, markacije in varovala, preko prostovoljnega dela zagotavljajo planinske zveze oziroma člani planinskih društev.
Daljinske pohodniške poti so turistični biseri, toda kdo skrbi za njihovo vzdrževanje?
Za letošnji osnovni moto srečanja je bila izbrana tematika medregionalnih pohodniških poti, ki so jih pričele načrtovati, predvsem pa tržiti različne turistične in druge organizacije. Eden od takih primerov je pohodniška pot Alpe - Adria trail, ki v dolžini 290 km poteka od Grosglocknerja do Trsta, mimo planinskih koč in po planinskih poteh. V Mojstrani smo obravnavali konkretno vprašanje »Kdo bo finančno prispeval k povišanim stroškom za povečan obseg nadelave te poti in njeno vzdrževanje?« Po uvodni predstavitvi tega projekta, ki ga je izvedel Roland Oberndorfer (Kärnten Werbung), so sledili prispevki predstavnikov vseh treh dežel, ki jih lahko povzamemo v sledeče zaključke:
- Povečan obseg turističnega obiska planinskih in pohodniških poti zahteva večja sredstva za njihovo vzdrževanje in označevanje.
- Povečan obseg turističnih uporabnikov teh poti zahteva dvig varnostnih standardov opremljenosti poti.
- Povečan obseg uporabe teh poti ima za posledico tudi povečanje odgovornosti.
Skupna želja planinskih organizacij je, da se na nastala vprašanja najdejo ustrezni odgovori v okviru partnerskega sodelovanja s turističnimi organizacijami na nivoju posameznih alpskih regij. Zato so bili na srečanju sprejeti sledeči zaključki, ki bodo v prihodnosti uveljavljeni na regionalnem nivoju:
Planinske organizacije morajo biti vključene v nastajanje eventualnih novih pohodniških poti že v fazi idejnih zasnov.
- Planinske organizacije morajo biti v ustrezni meri vključene v izvedbene projekte.
- S strani turističnih organizacij morajo biti finančno pokriti stroški, ki nastanejo zaradi dodatnega označevanja in povečanega obsega vzdrževanja teh poti.
- Planinske organizacije, katerih poti se uporabljajo za turistične namene, morajo biti poimensko navedene v pisnih in ostalih promocijskih materialih za takšne poti, na osnovi partnerskega odnosa.
Drugi dan srečanja so se udeleženci povzpeli na razgledno točko, Sleme nad Vršičem, ter se po zaključku v Erjavčevi koči na Vršiču dogovorili, da se zopet srečajo 5. in 6. oktobra 2013 v Mallnitzu v Avstriji.
Alexandra Kimmer, Miro Eržen
Foto Joachim Gfreiner