Dnevnik - Živa Rokavec: ... pod bežigrajsko streho ...
PLEZALNI CENTER BALVANIJA
Za Bežigradom so ljubitelji plezanja, predvsem tisti, ki jim je bližji balvanski slog, dobili nov plezalni teren. Ob Vojkovi cesti so dobili novo plezalno steno, prepredeno z 200 različnimi smermi.
Še povsem sveža in nedotaknjena plezalna stena pod streho novega plezalnega centra za Bežigradom, polna pisanih oprimkov, je kar vabila plezalce, da jo preizkusijo. Več kot 350 kvadratnih metrov plezalnega terena, po katerem do vrha vodi več kot dvesto različnih plezalnih poti. »Oprimki modre barve predstavljajo najlažjo smer, sledijo rdeči, medtem ko je pot do vrha s pomočjo belih oprimkov najtežja,« je pod plezalno steno pojasnjeval Miha Hribar. S pomočjo osemčlanske ekipe je ta teden ob Vojkovi cesti odprl plezalni center Balvanija. Ta nove plezalne izzive ponuja predvsem tistim ljubiteljem plezanja, ki jim je blizu balvanski slog.
Šprinterji med plezalci
»Klasično športno plezanje je kot tek na 5000 metrov, medtem ko je balvani- ranje primerljivo s sprintom, če plezanje primerjam z atletiko. Bolj kot vzdržljivost sta pri balvanskem plezanju pomembni moč in eksplozivnost. Plezalci tudi ne potrebujejo varovanja z vrvjo, saj ne plezajo- v višino,« ključne razlike med balvanskim in klasičnim slogom plezanja opisuje Hribar. Več kot dve leti je v njegovih mislih zorela ideja o novem balvanskem plezalnem centru v Ljubljani, zadnje tri mesece je ekipa bedela nad gradnjo stene, minulo četrtkovo popoldne pa se je z uradnim odprtjem Balvanije njegova želja uresničila. »Že več kot dvaindvajset let sem plezalec, v tem športu sem se našel. Prepričan sem, da smo s tem plezalnim centrom dopolnili ponudbo plezalnih sten v mestu,« je bil zadovoljen Hribar.
Ljubitelji plezanja imajo tako odslej poleg manjše plezalne stene v šišenskem športnem centru Urban Roof, balvanske stene ter klasičnih visokih sten v veliki in mali dvorani plezalnega centra v Štepanjskem naselju na voljo še balvanski center za Bežigradom. Center ob Vojkovi cesti se ponaša z več kot 5000 plezalnimi oprimki različnih barv, s pomočjo katerih lahko plezalci preverijo svojo vzdržljivost in spretnost. »Modra smer je kot lestev, vsak jo zmore, potem pa lahko nadaljuje tudi s težjimi plezalnimi izzivi,« še ob tem zagotavlja Hribar, ki je prepričan, da je pri plezanju motivacije za napredek vedno dovolj. »Stena plezalca vedno postavi pred nove izzive. Hkrati tisti, ki se ukvarjajo s plezanjem, pridobijo moč, vzdržljivost, gibljivost in izboljšajo koordinacijo.«
Od začetnikov do izkušenih plezalcev
Čeprav center Balvanija slovenskim reprezentantom najverjetneje za treninge ne bo prišel prav, saj trenirajo drugje, pa so prav člani športnoplezalne reprezentance prvi prijeli za oprimke, preizkusili postavljene smeri in se poskusili povzpeti na vrh.
»Tudi zaradi dobrih uspehov reprezentantov je plezanje med mladimi vse bolj priljubljeno,« je prepričan Hribar, ki upa, da bo center privabil tako začetnike kot tudi izkušenejše plezalce. Plezalna stena je namreč ločena na dva tematska dela. Na večji del s stalnim naborom postavljenih balvanskih smeri, ki so razdeljene glede na težavnost po osmih različnih barvah oprimkov, in manjši del, namenjen plezalni šoli, tečajem in bolj usmerjenim treningom.
Cene plezanja
Dnevna vstopnina v novi balvanski center Balvanija za Bežigradom stane 9 evrov, tisti, ki se bodo včlanili v klub, pa bodo morali odšteti 7 evrov. Manjšo plezalno steno imajo tudi v športnem centru Urban Roof v Šiški, kjer dnevna rekreacija med oprimki nečlane stane 6 evrov, člane 2 evra manj. V Plezalnem centru v Štepanjskem naselju celodnevno plezanje odraslega stane 10 evrov.
Živa Rokavec
Foto: Luka Cjuha