Nagovor predsednika PZS mag. Franca Ekarja na sobotni skupščini PZS v Novem mestu
56 let Planinske zveze Slovenije, naslednice SPD
Planinska zveza, za vse slovenstvo pomembna »nacionalna zveza« s tradicijo domoljubja, varovanja gorskega sveta, skrbi za človeka, in izjemno vnemo za prostovoljno delo, za dosego vrhunskih dosežkov in planinsko - državnih razpoznavnosti, ki so slovensko planinstvo v stoletju pripeljali v sam svetovni planinski vrh primerljivosti spoštovanja. Planinstvo je tudi izjemna vrednota za človeka, za ohranjanje zdravja, moči , uma in tovarištva. In to planinsko, gorsko sopotništvo je z voljo in zdravimi hotenji omogočeno človeku vse zdravo življenje. Za današnji čas je še kako pomembno, da gore spoštujemo, jih varujemo, gojimo aktivno in naravovarstveno pošteno partnerstvo med vsemi uporabniki planinskega sveta. In tako smemo z iskreno poštenostjo, prepričljivostjo aktivno vabiti človeka »nazaj k naravi«, »nazaj v planinski paradiž, v raj vrh gore«.
Spoštovani, dragi visoki in pomembni delovni predstavniki članstva PZS, delegati skupščine PZS, kreatorji in organizatorji planinskega dela in dobrih zdravih misli in zamisli, pospeševalci planinskih telesnih aktivnosti in rekreativnosti. Cenjeni gostje.
Današnja skupščina v Novem mestu, prestolnici dolenjsko - belokranjskega predela pod Gorjanci, je še posebej pomembna, da damo pozornost tudi tukajšnjemu planinstvu, ki že 90 let aktivno , prepričljivo in strokovno kakovostno in organizirano vodi in ohranja planinsko delo in bogate gorske vsebine. Tako se poleg letošnjim stoletnim jubilantom slovenskega planinstva: Šoštanja, Trsta, Cerknega, Idrijskega prisrčno pridružujemo čestitkam ob jubilejnih praznovanjih tudi današnjemu gostitelju slovenskega planinstva in skupščine PZS, »devetdeset letniku« PD Novo mesto.
Na današnji delovno, analitično ustvarjalni praznični dan slovenskega planinstva zanesljivo ne moremo mimo obdobja, ko smo pred štirimi leti vstopili v novo tisočletje, ki je tudi za planinstvo pomemben dogodek in ločnica oziranj v preteklost. To je »obdobje« velikih zgodovinskih zaznamovanj, pomembnih za slovensko državnost, kot tudi za planinstvo. Je tudi vizija in nuja pogledov in planinskih načrtovanj za naprej v bodočnost, z upoštevanjem in dolžnostjo, da še naprej ostanemo tako zvesti in zanesljivi skrbniki in zaščitniki slovenske gorsko planinske svetosti.Tudi »svetovno leto gora«, ki smo ga vse slovensko in mednarodno obeležili in aktivno zaznamovali, mora biti kot vsebina tega poslanstva in sporočil stalnica planinskega dela in skrbništva. V delu, vzgoji in nadzoru. Zgodile in dogajajo se nove zakonodaje, ki predvsem monopolno posegajo tudi v gorski svet. Pri teh zakonskih vsebinah hočemo biti kar najbolj odločno v podporo gorskemu naravovarstvu. Vendar pa prav pri teh procesih najbolj občutimo, da je vpliv civilne družbe, nevladnih društvenih organizacij še premalo vpliven in neupoštevan.Tudi vstop Slovenije v Evropsko skupnost nas na državo Slovenije še najbolj konkretno opozarja. In prav v teh procesih vplivnosti smo še na repu demokratičnega, sodobno razvitega evropejstva. Zakonodaje, sprejete na silo s preglasovanji brez vpliva prizadetih, oziroma neupoštevanjem neposredno prizadetih… niso v čast sedanjemu slovenstvu. Evropska zveza nas zadolžuje in obvezuje, da tudi to kar najhitreje uredimo.Vstop v EU pa nevladne, društvene organizacije tudi obvezuje, da če smo sprejeli mednarodne tehnično tehnološke standarde, deklaracije bomo morali sprejeti, tudi administrativno organizacijske društvene primerljivosti. Množica pravnih oseb; hotenja za še večjim številom le teh samostojnih pravnih oseb, tudi v planinski organizaciji nas, ne samo zaradi povečevanja povzročanja organizacijskih administrativnih stroškov in potroškov obremenjuje in siromaši, nas tudi kadrovsko obremenjuje. Osebje pa je najbolj sveta stvar, od katerega je vse še kako odvisno, v dobrem in slabem, v kakovosti in zanesljivosti. Današnji čas pa se vse bolj usmerja v favoriziranje in postavljanje odgovornosti na prvo mesto. To pa je za prostovoljno delo v prostem času velik pomislek, kajti poleg delikatne materialne obremenitve in civilne odgovornosti se organizacijski volunterski delavec vse bolj sooča s strahom pred mandatnimi in ostalimi kaznimi, kot z vedno večjimi obsegi, številčnostjo, administrativno birokratskih opravil. To pa je vse prej kot pa motiviranost za vabljivo, privlačno delo v društvih. Zatorej bo tudi pri posodabljanju in poenostavljanju predpisanega društvenega dela potrebno stremeti za razumljivo, pregledno in enostavno predpisanost dela. To pa smo v »letu prostovoljstva« še posebej izpostavili in zaznamovali. Dobili pa smo tudi standard, zakon o »humanitarnosti« in tudi ta nam je planinskemu društvenemu prostovoljstvu pisan in zapisan v priznanje in dobro del, ki jih planinstvo za opravila planinskega, gorskega reševanja.
Prav po devetih desetletjih, v novem tisočletju bi nekateri iz vrst gorskih reševalcev radi zamenjali najbolj tradicionalno spoštljivo poslanstvo gorskega brez pogojevalnega planinskega reševanja z novimi pogoji novimi oblikami »storitvenega« značaja, gorskega reševanja in se še posebej radi » skrili« in ogradili v okvire samostojnega pravnega statusa. To je »evropski skupnosti« alpskih držav povsem nekaj tujega in nepoznanega. Evropa teh stanj, teženj zatečenosti – razdrodrobljenosti, kot so v Sloveniji ne razume , še manj pa pobud za nova drobljenja obstoječih društev v nova društva. Kot nekdaj, je poslanstvo gorskega reševanja še danes enako primarna in glavna skrb za ponesrečenca na gori in nudenje pomoči človeku planincu na gori ali steni.., ki je zašel v stisko. In tako je tudi zanesljivo še danes. Bodo pa tudi na teh področjih še posebej pri profesionalnih oblikah reševanja določene spremembe in uskladitve, ki jih bodo urejevale tudi zavarovalniške pogodbe, dogovori in predpisi.Tako kot so v evropskih Alpah, državah EU obvezna zavarovanja za obiskovalce gora za primer reševanja, tako bomo morali prej ali slej urediti zavarovanja obiskovalcev gora tudi v slovenskih gorstvih. Poleg že najavljenih novih in dopolnjevanih zakonodaj: zakon o društvih, prostovoljstvu, humanitarnosti, finančnem poslovanju v društvih, upoštevanje mednarodnih določil in napotil se zanesljivo terja, da PZS pristopi k celovitem urejanju in predpisanemu posodobljanju statuta PZS.
Poleg zakonskih predpisov, ki so v letošnjem letu že pričele z aktivnimi deli v okviru PZS t. j. sodelovanje pri pripravi zakona o TNP, lovski zakonodaji, je zakon hotel monopolno posegati na področja planinskih potov. V izdelavi so postopki za ureditev zemljiško knjižnih ureditev lastništva vrh Triglava, akcija množičnega vse slovenskega planinstva: vzponov in pohodov »Prekmurje – Primorja«, je »stekla ob prvem maju«; slovenski planinski paviljon v nacionalnem muzeju v Nepalu, izvedba delovnih posvetovanj in praktikumov v okviru MDO PD. In na to še čakamo na »slovenski planinski praznik 26. avgusta«, to je spomin na prvo pristopništvo, osvojitev najvišjega vrha slovenstva - Triglava.
Srebrni jubilej prve slovenske osvojitve najvišjega vrha sveta Everesta smo za začetek praznovanja počastili z odlično pripravljeno razstavo o spominih na ta veličastni dogodek slovenskega alpinizma. Še kako so taka dejanja svetovnih razsežnosti in odmevnosti pomembna za utrjevanje, ne samo planinstva, ampak tudi državnosti. PZS je bila aktivna pri odpiranju nepalskega konzulata v Ljubljani in sodelovanje med PZ Nepala in PZS se je tudi s podpisom posebnega dogovora še posebej okrepilo. Zagotovljena so dobra sodelovanja s sosednjimi planinskimi zvezami, kot tudi s planinci iz nekdanje jugoslovanske skupnosti. Kot posebna pozornost PZS je zanesljivo predvidena septembrska skupščina planinskih zvez alpskega loka EU v Ljubljani. Tudi to je poleg pozornosti velika mera zaupanja in izkazano spoštovanje slovenskemu planinstvu.
Ob še množici ostalih dogodkov, ki so stalnica gibanja aktivnosti in dela, pa moramo seveda poudariti in izpostaviti tudi delo delovne skupnosti, ki se stalno sooča z novimi opravili, zahtevami in predpisi. Veliko lažje je kritično ocenjevati, kot pa se zanesljivo in strokovno vključevati v pomoč tem procesom in zaposlenim na PZS. Tudi vodstveni poklicni kader PZS še posebej delovno mesto generalnega sekretarja so zahtevna dela, kjer se prepotrebna planinska znanja prepletajo z zakonskimi določbami in profesionalno dovršenim izvajanjem delovnih procesov in opravil. S poročilom strokovne službe in generalne sekretarke, ki je bilo sestavljeno za predsedstvo PZS, se le to ni strinjalo in tudi ugotovilo, da ta poročila ne sodijo v poročila in gradiva za skupščino PZS.
Negotovost usode »slovenskega planinskega muzeja«, še posebej skrbnost in hramba eksponatov so zanesljivo težka naloga in še nadaljnja obveza PZS, vsega slovenskega planinstva nasploh, da bi vendarle v doglednem času razrešili in zastavljeni cilj dosegli.
Odgovornost je vse bolj neposredna »sopotnica« izvajanje katerega koli planinskega programa. Nosilci akcij morajo kar se da neposredno sodelovat med matičnimi PD in izvajalci pa tudi skrbno, preudarno in varno izvajati še posebej rizične in tvegane programe.
Mladina in pomlajevanje planinskih vrst je prioriteta in nuja za ohranitev in razvoj planinstva, zatorej bo potreba za učinkovit proces privabljanja mladih pa tudi skrb za kakovosten in strokoven avtoritativen mentorski planinsko dovršen kader.
Skrb za planinsko naravovarstvo je področje, katerega morajo vsebovati vsi vzgojno izobraževalni procesi in izvajati vsa planinska področja.
Letošnje leto je tudi leto izobraževanja v športu. To je nov izziv za nova področja delovanja še posebej v mednarodnih okoljih v osnovi pa možnost pridobivanja finančnih novih virov.
»Ekstremno« bo zanesljivo odločanje o eventualni spremembi prostorske tradicionalne lokacije PZS. Poleg idej o lokaciji bo zanesljivo najpomembnejše zagotovilo sredstev in s tem tudi vplivnost programsko vsebinskega dela o novih prostorih.
Prostovoljno vodstvo, predsedstvo PZS se je trudilo, prizadevalo vsestransko še posebej v smeri, da je PZS kar se da resnično vse slovenska. Zahvala članom UO in članom ostalih organov PZS, tudi načelnikom komisij, ki se trudijo za nadaljnji razvoj še posebej speciliziranega in vzgojno izobraževalnega proces, kot delavcem delovne skupnost PZS. Namenjali smo veliko pozornosti prav dogodkom in prireditvam PD po Sloveniji. Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti na pomoč in sodelovanja z državnimi institucijami in ministrstvi, kamor so uvrščena in sodijo tudi planinska področja, še posebej PZS. Zatorej javna zahvala še posebej ministrstvu za obrambo, šport, kulturo, OKS, ŠF, STO, številnim poslancem ljubiteljem gora, županom še posebej iz goratih alpskih občin, številnim sponzorjem, donatorjem in vsem, ki resnično in s srcem del življenja in volje namenjajo tudi goram.