Leonid Kregar, dipl. ing., vsem bolj znan kot Ničo, je svojevrsten fenomen v slovenskem plezanju
Fenomen
Leonid Kregar, dipl. ing., vsem bolj znan kot
Ničo, je svojevrsten fenomen v slovenskem plezanju. V soboto, 7. januarja 2006, je v plezališču Nova Costiera splezal smer Per intenditori z oceno 7a (VIII po UIAA). Izreden vzpon za gospoda v letih (januarja praznuje svoj 66. rojstni dan), ko marsikateri njegov vrstnik pozna le še pot od kavča do televizorja. Da je v dobri formi, je dokazal že z vzponom Surimono (6c) na Napoleonski cesti pred nekaj tedni in seveda s številnimi vzponi skozi celo sezono.
Ničo, gorski vodnik in alpinistični inštruktor, je v sedemdesetih postal član PD Ljubljana Matica, alpinizem in plezanje pa sta več kot njegov življenjski slog; lahko rečem, da pomenita njegovo življenje. Skozi njegove roke je šlo na stotine tečajnikov, katerim je s pristnim, danes že pozabljenim entuziazmom, predajal svoje dolgoletne izkušnje in znanje. Od njega smo se učili tudi tisti, ki danes štejemo za srednjo in starejšo generacijo. Število njegovih alpinističnih vzponov je že davno preseglo številko tisoč. Je odličen poznavalec smeri v naših gorah, kjer je splezal večino klasik, pa tudi novejših zahtevnejših smeri (Golo sonce v Skuti – ZP - 1991, Grošljeva spominska v Planji - 1996, Harlekin v Trentarskem Ozebniku - 2001), v desetine gredo njegovi plezalni obiski Paklenice (Cvrčev steber - 1990, El Condor pasa), Arca (Loss Pilati v Picolo Dain -1994, Mescalito - 1995), Dolomitov (Carlesso Sandri v Torre Trieste - 1990, Stroblov raz v Rocceta alta di Bosconero - 1994), Centralnih Alp (Bonattijev steber v Grand Capucenu - 1990, Gervasuttijev steber v Taculu - 1990), bil je na Kilimandžaru, v bolivijskih Andih, v Pakistanu. Veliko ima vzponov po slapovih (Centralni slap v Tamarju - solo) …To je samo skromen izbor vzponov po avtorjevih informacijah.
Občudovanja vredno pri njem pa je to, da je v plezanju neprestano napredoval, kar se mu je na nek način zgodilo popolnoma spontano - pleza namreč samo z mlajšimi. Hitro je sprejel in se začel ukvarjati s športnim plezanjem, njegovo plezalno tehniko mu lahko zavida marsikateri dvajset ali tridesetletnik. Odlikuje ga odlična psihična in fizična pripravljenost, predvsem pa neizčrpna motivacija ter veselje do plezanja. Vse to ga dela izjemnega. Svoje prve smeri osme stopnje (7a) je splezal, ko je bil že v petdesetih letih, težavnostno stopnjo 7a pri skoraj šestinšestdesetih pa plezajo le redki na svetu. Po mojem mnenju je edini pri nas, ki se lahko pohvali s takim dosežkom.
Ničo, iskrene čestitke, vse najboljše v imenu vseh, ki te poznamo in smo imeli s tabo priložnost in čast biti v skupni navezi. Želimo ti, da bi še v tvojih sedemdesetih in osemdesetih podiral rekorde, predvsem pa, da bi še dolgo plezal z nami.
Andrej Kokalj
Foto: Simon Kurnik
Za informacije o vzponih se zahvaljujem dr. Primožu Štularju in Miretu Steinbuchu