Planinsko-izletniški vodnik, izdala Planinska zveza Slovenije, avgust 2008
Pot Karla in Žige Zoisa
Vodja projekta: Milan Naprudnik
Urednica: Ana Barbič
Avtorji: Ana Barbič, Nada Praprotnik, Anton Tomše
ter sodelavci Zavoda RS za varstvo narave, Območna
enota Kranj Dair Arimaspu, Šonja Rozman Bizjak
in Tadeja Šubic
Recenzenta: Vladimir Habjan, dr. Nejc Jogan
Fotografije: Dair Arimaspu, Franci Ekar, Janez Gregori, Mirko Kunšič, Tomaž Mihelič, Peter Skoberne, Slavko Polak, Andraž Poljanec
Karta: Geodetska uprava Republike Slovenije
Izvedba in sistem: Globalvision d.o.o.
Podatki za vris poti: Jože Rovan
Lektorica: Andreja More
Tehnlčni urednik: Avgust Stušek
Oblikovanje opreme: Iztok Prosen
Prelom: DID d.o.o.
Tlsk: Euroadria d.o.o., Ljubljana
Ev. št. založbe: 308
Izdala in založila: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 2008
Za založbo: Božidar Lavrič
ISBN: 978-961-6156-78-3 | 796.52(234.323.6)(036), 581.9(234.323.6) | COBISS.SI-ID: 239308800
Mehka vezava, 11 cm x 17 cm, 80 strani, barvni tisk ... cena 11 EUR
Spremna beseda
Knjižica Pot Karla in Žige Zoisa je na eni strani pomnik slavnemu botaniku Karlu Zoisu in njegovemu bratu Žigi kot glavnemu sponzorju Karlovih botaničnih raziskav, na drugi strani pa predstavitev bogate, predvsem naravne dediščine območja zahodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Po prvotni zamisli naj bi se pot imenovala Botanična pot Karla in Žige Zoisa, vendar se je takšno poimenovanje kmalu izkazalo kot preozko, saj gre poleg botanične še za zoološko dediščino in naravne vrednote ter tudi za kulturno dediščino na območju Poti.
Besedilo je razdeljeno na sedem vsebinskih sklopov oziroma poglavij.
V poglavju Zakaj pot Karla in Žige Zoisa je predstavljeno življenje in delo bratov Zois, sicer zgoščeno, vendar dovolj izčrpno, da bralca prepriča v utemeljenost poimenovanja Poti.
Poglavje Območje Poti na kratko opisuje posestvo gradu Brdo pri Kranju s kratkim opisom samega gradu, njegovih številnih lastnikov in prenove v obdobju, preden je postal protokolarni objekt Republike Slovenije. Posebna pozornost je v opisu posestva gradu Brdo namenjena obsežnemu grajskemu parku, ki ga odlikujejo bogata naravna in kulturna dediščina ter rekreativna ponudba. Glavnino območja Poti predstavljata zahodni rob Kamniško-Savinjskih Alp in dolina reke Kokre. Tako v gorskem svetu Kamniško-Savinjskih Alp kot v povodju Kokre so se ohranile številne rastlinske in živalske vrste, med katerimi so tudi take, ki so zavarovane z evropskimi direktivami.
Trasa Poti Karla in Žige Zoisa vodi od posestva Brdo skozi Preddvor, od koder se vzpne do Planinskega doma na Kališču, preči Bašeljsko sedlo in vrhove Mali Grintovec, Srednji vrh in Cjanovco ter se prek Javorovega vrha mimo Planinskega doma Čemšenik spusti v naselje Kokra. V zgornjem delu naselja pot preči reko Kokro in vodi mimo Suhadolnikove kmetije na Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu. Od tam se vzpne na Kalški Greben, preči Vrh Korena, Veliki in Mali Zvoh ter se prek Krvavca in Kriške planine spusti do Planinskega doma na Gospincu, od koder sestopi v izhodiščno naselje Kokra.
Poglavje Naravne vrednote ob Poti poleg parka Brdo posebej izpostavlja orjaške sekvoje ali mamutovce ob umetnem jezeru Črnava, draslje, tolmune in slapove potoka Belce, ki se izliva v Kokro, bukov gozd na pobočju Zaplate Hudičev boršt, črni bor, Povšnarjevo bukev, Hude stene in Krvavo lokev.
Poglavje Rastlinske vrste ob Poti opisuje planinsko cvetje, med katerim »kraljuje« Zoisova zvončica, poimenovana tudi »prava hči slovenskih planin«, ki jo je odkril in opisal prav Karel Zois. Lepi čeveljc, močvirski meček, kamniški ali škrlatni luk in kranjski kamnokreč je le nekaj imen 21 predstavljenih cvetic planinskega sveta Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglavje Živalske vrste na območju Poti ni nič manj bogato kot tisto o rastlinskem svetu območja. Predstavlja kar 19 izjemnih živalskih vrst, med katerimi so posebej znamenite in v evropskem prostoru redke, ogrožene in zavarovane vrste, npr. netopir mali podkovnjak, metulja črtasti medvedek in močvirski cekinček, sokol selec, ruševec in planinski zajec. Ta ni evropsko pomembna vrsta, zavarovan pa je v Sloveniji.
V posebnem poglavju je prikazan naravovarstveni status rastlinskih in živalskih vrst na območju Poti s poudarkom na dejstvu, da je Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo širše območje gradu Brdo in Kamniško-Savinjske Alpe razglasila za območje Nature 2000.
In komu je knjižica namenjena? Seveda je namenjena zlasti vsem občudovalcem in ljubiteljem narave ter planincem, ki spoštujejo tudi kulturno dediščino in s svojim ravnanjem prispevajo k ohranjanju obeh, to je kulturne in naravne dediščine gorskega sveta. Pričakujemo, da bo knjižica nepogrešljiv priročnik tako za planince, planinske in gorske vodnike ter varuhe gorske narave kot tudi za številne nevladne naravovarstvene organizacije in društva. Planinska zveza Slovenije želi s to knjigo spodbuditi tudi osnovne in srednje šole, da bodo opisane vsebine vključile v svoje predmetnike, hkrati pa učence in dijake s knjigo v roki popeljale na prizorišča opisanih vsebin in jim na planinskih izletih doživljajsko predstavile drobec vrednot naravne in kulturne dediščine Slovenije.
urednica Ana Barbič
Predstavitev knjižice Pot Karla in Žige Zoisa
Knjižica Pot Karla in Žige Zoisa se je kot dvanajsta pridružila enajstim planinsko-izletniškim vodnikom, ki jih izdaja Planinska Zveza Slovenije. Njen dobesedno žepni format zagotavlja, da bo v njej možno sproti poiskati podatke ne le o trasi poti, temveč tudi o naravnih vrednotah ob Poti, kot tudi o rastlinah in živalih, ki so našle življenjski prostor na območju Poti. Z drugimi besedami, vodnik po Poti Karla in Žige Zoisa zasleduje dva cilja. Na eni strani je zamišljen pomnik slavnemu botaniku Karlu Zoisu in njegovemu bratu Žigi kot glavnemu sponzorju Karlovih botaničnih raziskav, na drugi strani pa kot prikaz bogate dediščine območja zahodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Prav zaradi bogate naravne dediščine, v katero sodijo številne evropsko ogrožene vrste in habitatni tipi, je R Slovenija območje gradu Brdo in Kamniško-Savinjske Alpe razglasila za območje Natura 2000. In to dejstvo daje knjižici, ki jo danes predstavljamo, še dodatno utemeljenost.
Pot, ki sem jo kot urednica in ena od avtoric prehodila z drugimi avtoricami in avtorjema posameznih poglavij dr. Nado Praprotnik, Tadejo Šubic, Tonetom Tomšetom in Dairjem Arimaspujem je bila kljub razmeroma majhnemu obsegu knjižice dolga in naporna. Potrebna so bila številna usklajevanja in dopolnjevanja besedil, da so se ta zlila v enovito, ter upam, v berljivo in razumljivo celoto. Samo strokovnosti in entuziazmu pišočih gre priznanje in zahvala, da smo se zmogli uskladiti ter spisati besedilo, predstavljeno v tej knjižici.
K kakovosti besedila sta pomembno prispevala recenzenta dr. Nejc Jogan in Vladimir Habjan, ki sta avtoricam in avtorjema predlagala več drobnih, vendar za kakovost besedila izredno relevantnih dopolnitev. Naj se jima ob tej priložnosti najlepše zahvalim. Seveda pa gre iskrena zahvala tudi oblikovalcu opreme Iztoku Prosenu in dr. Jožetu Rovanu, ki je pot vrisal v karto GU RS, ter vsem, ki so prispevali fotografije oz. dovolili njihovo objavo.
Morda nisem poklicana za to, da se zahvalim še trem osebam, brez katerih te knjižice ne bi bilo, pa bom to vseeno storila. To so predsednik PZS mag. Franc Ekar, ki je dal idejo za Pot in knjižico, dr. Milan Naprudnik, ki je vodil celoten projekt in potrpežljivo usklajeval razlike med udeleženci, ter Rozi Skobe, katere Komisija za varstvo gorske narave pri PZS je projekt vzela pod svoje okrilje.
Tudi delo založbe, ki se običajno zdi samoumevno, zasluži pohvalo za svojo učinkovitost. Za objavo so zaslužni vsi: vodja založbe Božidar Lavrač, tehnični urednik Avgust Stušek in sodelavka Anica Brancelj.
Za konec pa še povsem oseben vtis! Čeprav sem že dolgo navdušena planinka in občasna sodelavka PZS, sem se šele kot urednica te knjižice ozavestila dejstva, da ima PZS v svojem članstvu neprecenljiv človeški kapital, ki ga predstavljajo strokovnjakinje in strokovnjaki različnih poklicev ter brezštevilni prostovoljci, ki so vselej pripravljeni opraviti kakšno nalogo, če je ta vsebinsko dobro zastavljena in izvedbeno optimalno načrtovana.
Ana Barbič