Večer, 2.8.06, Narava, gore in ljudje: Najvišje ležeča tolminska planina, na nadmorski višini 1450 metrov
Najvišje ležeča tolminska planina, na nadmorski višini 1450 metrov
Planina Sleme ti jemlje dih
Danes je še dvaintrideset govejih pašnikov, na osemnajstih planinah pa mleko predelujejo v kakovosten sir Tolminc in albuminsko skuto - Planina Sleme obvezen postanek na planinski poti
Planine, pašniki v gorah, so in ostajajo tradicionalna podoba tolminskih planin. Zaradi pomanjkanja krme v dolini so kmetje od nekdaj gnali živino v Krnske planine, na Zaprikraj, Razor, Stador, Pretovč, Sleme ... Dandanes je še dvaintrideset govejih pašnikov, na osemnajstih planinah pa mleko predelujejo v kakovosten sir Tolminc in albuminsko skuto. Sleme, obvezen postanek na planinski poti med Krnom, Rdečim robom, Javorco in dolino Tolminke, je najvišje ležeča tolminska planina, na nadmorski višini 1450 metrov.
Jutro na planini Sleme ... Rdeči rob je že zdavnaj obsijan, čez greben Visočega vrha pa sončni žarki šele prihajajo in sijejo čez sivorjave lepotice, ki se pasejo na grebenu. Na eni strani dolina Soče, Vrsno, Krn, Krnske planine, na drugi strani grebena pa dolina Tolminke, cerkvica iz prve svetovne vojne Javorca in cel niz bohinjsko-tolminskih gora z Bogatinom na čelu. Krave so po jutranji molži na paši, na planini Sleme pa poteka vsakdanje sirjenje. Po eni strani poetična idilika, da jemlje sapo, po drugi strani pa trdo življenje. Ne glede na vremenske razmere je delovni postopek znan. Stresovi, ki so bili tiste dni odgovorni za gospodarjenje na planini, so vstali ob štirih zjutraj. Najprej je v skladu z obredom treba popiti jutranji "kafe", dva gresta po krave v čredinko, kjer so preživele noč, dva pa mleko od večerne molže pretočita iz hladilnika v bakren kotel, kjer bodo vse mleko zasirili. Sedaj namolzejo 650 litrov mleka na dan, zaradi suše pa količina iz dneva v dan pada.
Mleko segrejejo na 35 stopinj Celzija, po dodanem mleku iz jutranje molže v kotel dodajo sirilo, nato narežejo sirno maso, potem pa sir vzamejo iz kotla in ga vstavijo v modele. Ob enajstih končajo jutranje delo, sledi še čiščenje posode, potem pa spat do kosila. Popoldne pa vse znova, prigon krav, molža ...
Stan je iz nekega drugega časa - tako kot vsi hlevi zidan iz grobo obdelanih kamnitih blokov, tu je bakren kotel, zraven še štedilnik na drva, na katerem gospodinja pripravlja pravo tminsko friko, v zraku je vonj po bukovih drveh in po mleku, v kleti pa razloženi hlebci sira, maslo v lesenih modlih ter sveža dišeča sladka skuta v lesenih čebrih. Tu je doma pravi sir Tolminc, kravji sir iz surovega nepasteriziranega mleka, dandanes z označbo geografskega porekla. Prvi zapisi o sirarstvu na Tolminskem so stari več kot 700 let.
Napredek je terjal uporabo agregata, ki poganja luči, molzni stroj, hladilni bazen za mleko, pinjo za maslo in celo pravi pralni stroj za pranje sirarskih prtov, tehnologija pridelave tolminca pa se stoletje in več ni spremenila.
Planina Sleme je, kot rečeno, najvišja goveja planina v tolminskih gorah, leži pod ostenjem Rdečega roba. Hkrati je tudi najbolj odročna planina, saj je do Zatolmina kar deset kilometrov ozkega, strmega in nevarnega kolovoza, ki je te dni doživel prepotrebno prenovo. Na planini Sleme in na nekaj metrov nižje ležeči planini Medrje gospodarijo kmetje iz Zatolmina, letos pa se na planini pase 43 krav molznic sivorjave pasme. Letos so na planino prignali 27. maja, domov pa se bodo vrnili šele oktobra.
Te dni bodo na planini Sleme pričeli popotresno obnovo stanu in enega od hlevov, gre za enega zadnjih dolgov po potresu leta 1998. Obnova pa ne bi bila mogoča brez temeljite obnove kolovoza, izvajalec del mora na planino spraviti kar petsto ton različnega gradbenega materiala. Bo prenovljeni stan še imel pridih domačnosti in vonj po dimu izpod bakrenega kotla?
Miloš Batistuta