Ob stoti obletnici rojstva Andreja Karničarja se je družina Karničar zbrala na posebnem spominskem srečanju.
S spoštovanjem in ljubeznijo so se poklonili spominu na svojega dragocenega 'atka' Andreja, dolgoletnega oskrbnika Češke koče, pionirja smučanja na Jezerskem in karizmatičnega vzornika mnogim.
Nika Toporiš
»Bil je izredno prijazen, vesel in dostopen človek. Za nas je imel vedno pripravljene zanimive zgodbe in nikoli mu ni bilo nič težko ali odveč,« se je svojega dedka spomnila Mojca Lukač.
Andrej Karničar, atek, kot so mu pravili domači, je imel pestro in bogato življenje. Rojen na Zgornjem Jezerskem je sprva stopal po stopinjah očeta Franca in se učil čevljarske obrti, vendar to nikoli ni bilo njegovo pravo poslanstvo. Po poroki z Anico leta 1951 je v življenje zakoncev Karničar vstopil otroški jok. Rodilo se jima je namreč šest otrok: Izidor, Dorica, Luka, Irma, Davo in Drejc. Dorica je že kot otrok zapustila ta svet, leta 1997 se je poslovil Luka, 2019 pa tudi Davo. Irma se je spominjala, da je bilo športno udejstvovanje v njihovem družinskem življenju prisotno od nekdaj in tudi brata sta poudarila, da sta bila tako oče kot mama resnično predana športna navdušenca. »Ne samo smučarski tek, ampak tudi alpsko smučanje, izjemno razvito sankanje... Ko je atek opravil izpit za učitelja alpskega smučanja, so se pojavile generacije smučarjev, ki jih je učil. Desetletja je bil prava gonilna sila smučarskega življenja na Jezerskem,« je povedal Drejc Karničar, župan Občine Jezersko in Karničarjev najmlajši sin. Andrej pa je bil mnogo več kot le predan oče in učitelj smučanja. Bil je med ustanovnimi člani domačega planinskega društva ter dolgoletni oskrbnik Češke koče. »Z mami sta dolga leta skrbela za kočo in nanjo nas vežejo zelo lepi spomini. Kot oskrbnik je atek zelo rad pomagal pohodnikom, jim svetoval, bil je tudi gorski reševalec, nekaj časa tudi aktiven gasilec, pa priložnostni klavec, izredno dejaven v domači župniji, režiser, igralec ... Bil je pravi vizionar, se je spominjal Drejc, Irma pa je dodala še, da je bil atek tudi glavni serviser smuči na Jezerskem in organizator številnih smučarskih tekem.
»Zelo dobro se spomnim druženj, ki smo jih imeli. Deda se spominjam kot osebe, ki je bila vedno prisotna; vsi smo se družili okoli njega in sprva še okoli mame. Bil je tam za vse nas, bil je res persona, imel je posebno avro in gojil sem veliko spoštovanje do njega,« je pojasnil vnuk Jernej Karničar in dejal, da je bilo učenje smučanja z njim res posebno in tudi učinkovito. Kristina Karničar, prav tako vnukinja, pa se svojega dedka spomni kot dobrega igralca taroka. »Veliko sem bila pri njem, tako doma, kjer sem bila v varstvu, kot tudi gor v koči. Moj najljubši spomin nanj je zagotovo kartanje. Naučil nas je tarok in to so res lepi spomini,« je pojasnila. Karničar je leta 1979 prejel tudi Bloudkovo plaketo, in sicer za izjemen prispevek k telesni kulturi in športu.