Delo, 23.08.06 – Danica Velkavrh: blizu Cerkelj je s prelepo baročno cerkvijo zanimiv kraj
Delo, 23. avgusta 2006
TRIP
Adergas in Štefanja Gora
Že Adergas blizu Cerkelj je s prelepo baročno cerkvijo zanimiv kraj — Še lepše je na Štefanji Gori, kjer v brunarici postrežejo s kislim mlekom, skuto in domačimi narezki
Na Štefanji Gori je lepo poleti in pozimi. Domačini radi obujajo spomine na čase pred mnogo let, ko je eden od pastirjev, ki so pasli konje na planini, v gozdu našel sliko svetega Štefana. To je bilo znamenje, zato so svetniku, zavetniku konj, na vrhu gore postavili cerkvico, ki nosi njegovo ime, vidna pa je iz doline že od daleč. V spomin na tisti dan je na Štefanji Gori vsako leto v začetku avgusta veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Pohodniki pa prihajajo iz Grada, Adergasa in z Možjance uživat prelepe barve poletja pod visokimi vrhovi Kamniških Alp.
Pohodniki iz Ljubljane se radi odpravljamo na pot iz Adergasa (422 m), nekoč znanega zaradi sloveče božje poti. Naselje je najpogostejše izhodišče za Štefanjo Goro (748 m), pripeljete pa se po cesti, ki se v Trati pri Velesovem ali v Češnjevku odcepi od ceste Visoko–Cerklje. V kraju je bil pred davnimi leti znamenit ženski dominikanski samostan Velesovo. Ustanovili so ga lastniki bližnjega gradu Kamen, leta 1238 pa je to potrdil oglejski patriarh. Že v srednjem veku je samostanska cerkev slovela kot božja pot.
Leta 1471 so samostan opustošili Turki, v 16. stoletju ga je prizadela reformacija. Jožef II. ga je 1782. leta razpustil. Zdajšnjo podobo je dobil kompleks v 18. stoletju, ko so postavili še novo cerkev. Nekaj časa je bila v samostanu vojaška bolnišnica in pozneje sedež gosposke. Od objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so stanovanja in župnišče. Teh stavb se danes drži župnijska cerkev Marijinega oznanjenja, eden najlepših baročnih spomenikov v Sloveniji, ki je precej podobna uršulinski cerkvi v Ljubljani.
Če boste hodili ob petkih po teh gorenjskih krajih, bo cerkev odprta, ker jo bodo domačinke pospravljale in krasile za nedeljske maše. Zlasti so vredne ogleda lepe oltarne slike in najstarejši romarski kip Marije v Sloveniji, kraj pa se je nekdaj imenoval Marijina Dolina. Nad samostanom so še razvaline gradu Kamen (Frauenstein), zgodbe dolgih stoletij.
Štefanja Gora (748 m)
Čeprav ima Štefanja Gora na jugozahodnem predgorju Krvavca (1853 m) le 83 prebivalcev, jo sestavljata Zgornja in Spodnja Štefanja vas. Na vzpetini nad vasjo stoji cerkev sv. Štefana iz leta 1805 z izjemno lepim razglediščem. Okrog nje so še vidni ostanki prazgodovinske in poznoantične naselbine. Kraj je prvič omenjen že leta 1132 kot Gora sv. Štefana.
Na Štefanjo Goro hodijo pohodniki poleti in pozimi. Na lepo urejenem parkirišču pred cerkvijo v Adergasu navadno pustijo avto, in če niso prezgodnji, lahko v bližnjem bifeju popijejo jutranjo kavo. Od tam se skozi vas najprej vzpne kratka, a strma potka do ceste, ki vodi do zadnjih hiš v Adergasu.
Do Banovškove (Mežnarjeve) brunarice (04/25 21 581) na začetku Štefanje vasi je slabo uro vzpona. Zdaj bodo gotovo oporekali vsi kranjski tekači, ki to pot pretečejo vsak dan (podobno kot mnogi tisto na Jošt) v kakšnih dvajsetih minutah. Sredi poti se na klopci lahko ustavite in uživate ob pogledu na prostrana polja pod seboj, ki jih je po dolgi suši spet namočil dež.
V brunarici radi postrežejo s kislim mlekom, skuto, sirom, domačimi narezki, čaji in pijačami, odprta pa je vsak dan od 8. do 20. ure. Med šolskimi počitnicami tam velikokrat streže domača hči Breda, ki je z odliko končala tretji letnik ekonomske gimnazije v Kranju, pomagajo pa ji tudi sestra in vsi domači.
Na kmečkem turizmu Pr Vrtačnik (pišejo se Cukjati, 04/252 16 31) imajo več gostov pozimi. To so smučarji, ki radi prenočujejo v lepih apartmajih, si sami kuhajo in jim ni težko vsak dan prevoziti dodatnih sedem kilometrov do vlečnice pod Krvavcem in nazaj. Isto, a še malo daljšo pot do osnovne šole v Cerkljah vsak dan z manjšim avtobusom prevozijo med šolskim letom domači učenci, ki jih bo jeseni štirinajst. Do cerkvice, ki je lepo obnovljena in nosi ime po svetem Štefanu, je le kakšnih deset minut, pa se majhen vzpon res splača.
S Štefanje Gore se tisti, ki jo pretečejo vsak dan, radi spustijo po isti poti navzdol do Adergasa, drugi pa nadaljujemo sprehod po ravnem pobočju proti vzhodu. Ravnina se konča in prevesi v spust nad vasjo Grad, kjer poleti in zlasti pozimi, ko se vračajo smučarji s Krvavca, v piceriji Tonač skuhajo skoraj vse, kar si poželijo lačni pohodniki.
Še dobro uro je hoje nazaj iz Grada do Adergasa. Steza vodi ob robu gozda mimo gradu Strmol. Krajši počitek si privoščimo na sredini poti, kjer nas mnogokrat navdušijo treningi smučarskih skakalcev na Obli Gorici (464 m). Od tam bi se, zlasti v poletni pripeki, že res usedli na kakšen avtobus in spočili utrujene noge, če bi bil ...
Danica Velkavrh