Zgornjesav`c (2012/6) - Marjana Ahačič: Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana si prizadeva za vračilo po drugi svetovni vojni nacionalizirane parcele, katere del je tudi triglavska severna stena.
Dvajset let si že Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana prizadeva, da bi dobila nazaj po drugi svetovni vojni odvzeto premoženje. Gre za dokaj veliko parcelo, del katere je tudi triglavska severna stena, ta pa je zaščitena kot naravni spomenik, katerega vračilo v naravi ni mogoče. Konec aprila je bilo na ustni obravnavi na Upravni enoti vendarle dogovorjeno, da se opravi poizvedba o površini parcele, ki jo je mogoče vrniti v naravi. To je parcele, od katere se odmeri naravne spomenike: Triglav (severna stena in triglavsko brezno, Okni v Rjavini, Kriški podi in Okno v južni steni Škrlatice in pri geodetskem podjetju se pridobi predračun o ceni geodetske odmere naravnih spomenikov. Po pridobitvi teh podatkov bomo nadaljevali z obravnavanjem zadeve.
»Če smo pravna država, moramo tisto, kar nam je bilo po drugi svetovni vojni odvzeto, tako kot drugi denacionalizacijski upravičenci dobiti nazaj.« dve desetletji prizadevanj za vračilo odvzetega premoženja povzema predsednik Agrarne skupnosti Dovje-Mojstrana Maks Klinar, ki sicer pravi, da se mu trošenje državnega denarja za geodetske odmere ne zdi smiselno, in predlaga, da bi država agrarni skupnosti Dovje-Mojstrana vrnila celotno parcelo in v zemljiško knjigo za naravne spomenike vpisala javno dobro. »To bi lahko storili brez merjenja in brez stroškov. Saj bo vse ostalo tam, kjer je zdaj, nihče ne bo ničesar odnesel. Nam se zdi pošteno, da nam vrnejo tisto, kar nam je bilo po vojni odvzeto.«
Morda pa bi geodetske odmere lahko razrešile še kakšno drugo odprto vprašanje na tem območju. Tako je zanimivo, da je številka parcele, za vrnitev katere si prizadeva agrarna skupnost Dovje-Mojstrana, to je 1484/1 tudi tista številka, ki je zapisana v pogodbi med tedanjo občino Dovje in župnikom Jakobom Aljažem, ki je kupil vrh Triglava in na njem leta 1985 1885 postavil kasneje po njem imenovani stolp in ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu. »Pogodba je v Planinskem muzeju, vsi jo lahko vidijo. V njej piše, da gre za 4 krat 4 metre veliko zemljišče na parcelni številki 1484/1, tik ob meji s Primorsko in tik ob meji z vasjo Studor,« pravi Klinar.
»Dejstvo je, da je Aljaž parcelo na vrhu Triglava odkupil od nekdanje občine Dovje, to dokazuje tudi kupoprodajna pogodba, ki jo hranimo v Muzeju. Dejstvo je tudi, da obstajajo drugi dokumenti, ki dokazujejo, da je vrh na območju katastrske občine Studor, ki sodi v Bohinj. A glede na to, da gre za Triglav kot nacionalni simbol Slovencev, se sprašujem, ali so takšne diskusije sploh pomembne,« pa vprašanje relativizira Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. »Glede samega stolpa je jasno, kdo ga je postavil in komu ga je dal, sam bi pri tem bolj izpostavil še vedno nerešeno vprašanje, kako se z njim upravlja. Komisija z Zavoda za varstvo kulturne dediščine naj bi pripravila elaborat z oceno stanja, v katerem je Aljažev stolp, pa ga še nisem videl ... Glede lastništva parcele, ki jo naša agrarna skupnost želi nazaj, pa je stališče jasno: Triglav kot celota je državni simbol, ki ga je treba ščititi. A če je bilo zemljišče nekoč last nekoga in mu je bilo nato nepravično odvzeto, je verjetno prav, da se krivica popravi in lastnina vrne. Kakršnekoli posledice že bo ta odločitev prinesla.«
Marjana Ahačič