Delo: 150 let rojstva Frana Kocbeka - Njegov pečat pri razvoju slovenskega planinstva
150 let rojstva Frana Kocbeka Njegov pečat pri razvoju slovenskega planinstva
Bil je planinec, gorski reševalec, pisatelj in učitelj, rojen na Ločkem Vrhu v današnji občini Destrnik, v osrčju Slovenskih goric. Čeprav je bil po rodu iz vinorodnega območja, je med službovanjem v Gornjem Gradu postal velik ljubitelj gora in dejaven planinski organizator.
Živel in deloval je v času najhujših političnih trenj in nacionalnega zaostrovanja med Slovenci in Nemci v tedanji Avstro-Ogrski, ki je razpadla leta 1918, torej po končani prvi svetovni vojni. Politične napetosti med Slovenci in Nemci so se kazale na vseh področjih, med drugim pri planinstvu in osvajanju gora, ki naj bi bile prostor miru in idiličnega sproščenega življenja. To je na lastni koži občutil tudi Fran Kocbek, saj je aktivno sodeloval v »planinski tekmi« kot zaveden Slovenec.
Ko je bilo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), je njegov nastanek dejavno podprl in ponudil svojo pomoč, poleg tega je dal idejo za savinjsko podružnico društva, za območje Savinjskih Alp. Ta je bila ustanovljena na občnem zboru 20. avgusta 1893 v Mozirju, drugače pa je bil njen pravi sedež v Gornjem Gradu. V prvem letu delovanja je imela 41 članov. Kocbek je bil načelnik podružnice od njene ustanovitve do leta 1927, kar 34 let. Do leta 1912 je opravljal tudi funkcijo blagajnika.
Bil je pobudnik gradnje več planinskih koč in planinskih poti, pri čemer je še posebej pomembna postavitev prve slovenske koče na Molički planini v Grintovcih, ki so jo odprli 16. avgusta 1894. Njegov veliki prispevek je slovenska pot na Ojstrico po vzhodnem grebenu, kjer je pod njo postavil kapelico svetih bratov Cirila in Metoda. S tem se je močno okrepila slovenska identiteta Savinjskih Alp. Prav tako je odkril številne nove planinske poti in jih markiral.
Slovensko-nemška naveza
Kocbek je našel zgled v navdušenem planincu Johannesu Frischaufu, po rodu Nemcu, doma iz Avstrije, in pri njem dobil vrsto nasvetov. Postala sta velika in iskrena prijatelja. Dr. Frischauf, graški profesor, je začel intenzivno obiskovati savinjske planine po letu 1868 in je oral ledino v razvoju planinstva in turizma v Savinjskih Alpah. Te je sistematično popisoval, raziskoval in knjižno obdelal. Sodeloval je z domačimi, torej slovenskimi vodniki in je bil pobudnik prvih, sicer skromnih planinskih koč, med drugim na Okrešlju in Korošici. Nasprotoval je nemškemu nacionalizmu, nemškemu videzu gora in nemško usmerjenim društvom. Zato je z velikim veseljem pozdravil ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Svetoval je slovenskemu društvu in Kocbeku, zlasti pri markiranju planinskih poti. Kocbek je leta 1907 izdal njegov življenjepis z naslovom Dr. Johannes Frischauf.
Danes se po Kocbeku imenujeta planinski dom na Korošici in zavetišče na Molički planini, prav tako njegovo ime nosijo osnovna šola v Gornjem Gradu in številne ulice po slovenskih mestih.
Napisal je vrsto prispevkov in člankov o planinskih kočah, planinskih poteh, razvoju gorništva pri nas in tudi o gorskih nesrečah, med drugim za Planinski vestnik. Savinjske Alpe je natančno proučeval z geografskega, turističnega in zgodovinskega vidika. O njih je izdal več vodnikov in knjig, najobsežnejšo leta 1926 z naslovom Savinjske Alpe. Zbiral je tudi slovenske pregovore in reke, med drugim s planinskega področja, in jih objavljal v svojih prispevkih.
K. R.