Delo - Staš Ivanc: Delitev Alp zaradi podnebnih sprememb
Na jugu suše, na severu poplave – V Sloveniji ni izrazito manj padavin, premaknili pa so se viški v vodnem ciklusu
Globalno segrevanje na severu Alp že povzroča poplave, na jugu pa suše. Na dramatične učinke podnebnih sprememb na ta gorski masiv, katerega del je tudi Slovenija, najglasneje doslej opozarja najnovejše poročilo konvencije o varstvu Alp, ki razkriva, da se gorovje hitro deli na dve kontrastni podnebni območji, od katerih vsako prinaša svoje probleme.
Konvencija o varstvu Alp oziroma alpska konvencija, ki so jo z namenom, da bi zavarovali naravno dediščino in zagotovili trajnostni razvoj, leta 1991 sklenili Nemčija, Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Švica in Slovenija (Monako je pristopil nekoliko pozneje, leta 1998 pa jo je v svojo zakonodajo sprejela še Evropska unija), je objavila obsežno Drugo poročilo o stanju Alp, v katerem ugotavlja, da severni del gorovja trpi zaradi čedalje hujših poplav, medtem ko na južnem delu iz leta v leto pade manj snega. Na jugovzhodu so se padavine v zadnjih stotih letih zmanjšale za deset odstotkov, na severozahodu pa se je količina padlega snega in dežja v istem času za prav toliko povečala.
»Napovedi, da se bo evropsko podnebje razdelilo na dva dela, postajajo še vse preveč resnične,« je britanskemu Independentu povedal generalni sekretar konvencije Marco Onida. »To je za Alpe ter ljudi in živali, ki živijo tam, prava katastrofa.« Spremenjeni vzorci deževja in sneženja, topljenje ledenikov in naraščajoče temperature bodo prizadeli ne le gore, temveč tudi skupnosti, ki so odvisne od njihovih virov.
Razmejitvena črta
Znameniti alpski vrhovi Mont Blanc, Matterhorn in Monte Rosa sestavljajo črto, ki države vlažnega severna dela deli od Italije in Slovenije na bolj suhem južnem delu. V nekaterih naseljih severno od »razmejitvene črte« postajajo poplave in zemeljski plazovi čedalje hujša grožnja. Na jugu so ogroženi številni alpski naravni biseri, denimo, italijanski Dolomiti, čeprav posamezne mikroklime kažejo, da razmejitvena črta ne sledi nepretrgani liniji sever-jug.
Razmere v Alpah se slabšajo tudi zaradi naraščajoče potrebe po umetnem snegu v zimskih mesecih. Sneg je ključnega pomena za smučarski turizem, ki ostaja edina trajna gospodarska panoga v gorah, toda zasneževanje pomeni še večjo porabo vode in energije. A vedno več vode ne doseže nižin.
Poročilo alpske konvencije opozarja ne le na to, da naravno okolje v Alpah propada čedalje hitreje, temveč tudi na to, da bo posledice motene oskrbe z vodo čutiti precej širše, kakor je bilo sprva mišljeno. Zaradi topljenja ledenikov sta italijanska in švicarska oblast letos predlagali prve spremembe meja med državama po več kot sto letih. Podnebne spremembe vplivajo tudi na floro in favno.
Spremembe tudi v slovenskih Alpah
V vodnem ciklusu slovenskega dela Alp sicer ni velikega zmanjšanja padavin, je za Delo povedal Zlatko Mikulič iz Sektorja za hidrogeološke analize Urada za hidrologijo in stanje okolja pri Agenciji Republike Slovenija za okolje (ARSO). Povečale pa so se izgube z evapotranspiracijo – izhlapevanjem in oddajanjem vode v ozračje skozi liste rastlin. Zaradi tega se pretoki rek zmanjšujejo, a to ni tako izrazito, kakor je vidna sezonska sprememba pretokov, je pojasnil Mikulič. Včasih je bil višek spomladi, v času spomladanskega deževja in taljenja snega v visokogorju. Zdaj, ko je snežne odeje manj, se je ta spomladanski maksimum nekoliko zmanjšal, močno pa se je povečal jesenski. »Opažamo, da se je v poznih jesenskih in zgodnjih zimskih mesecih, približno do novega leta, zelo povečala količina padavin. Problem je tudi v tem, da je bilo včasih več snega, zdaj pa je več dežja,« je razložil Mikulič.
Bi to lahko pripisali globalnemu segrevanju? »Lahko bi rekli tako, čeprav sem jaz hidrogeolog – in geologi se s to teorijo ne strinjamo preveč, saj so se takšna nihanja v preteklosti dogajala povsem naravno. Lahko pa gre za ujemanje naravnega cikla z umetnimi vplivi,« je odvrnil naš sogovornik.
Vodni zaklad za prihodnost
Tudi v Alpah se je zaradi povečane temperature zraka in evapotranspiracije zmanjšala količina vode v poletnih mesecih. Treba pa je upoštevati, da so Alpe pri nas območje z največ padavinami v državi: zmanjšanje se ne pozna tako močno kot v njenih preostalih delih. Značilna je bila huda suša leta 2003, pojasnjuje Mikulič. Tedaj sta bila prizadeta ves vzhodni del Slovenije, od Dolenjske do Prekmurja, in jugozahod, Primorska. Alpski prostor jo je odnesel najbolje.
»Alpe so naš trezor vode za črne dni,« je prepričan Mikulič. Vodni viri na tem območju nas lahko v prihodnosti rešijo pred pomanjkanjem. Ob najnižjem vodnem stanju bi danes iz podzemnih vod v Alpah lahko zagotovili oskrbo vse Slovenije, pri čemer bi porabili tri četrtine zalog; to pomeni, da bi imeli tudi v najbolj neugodnih razmerah še četrtino rezerve.
Staš Ivanc