Ogromno novic iz cele Evrope, tudi nove smeri pri nas!
Česar ni, še vojska ne vzame pravijo in isto velja za mojo internetno povezavo ali voljo do pisanja ob malo hujšem prehladu. Se opravičujem za zamudo tako ali tako pa vas je večina na dopustih in izpada sploh niste opazili.
Novo
Kot se spodobi najprej novici o dveh novih smereh v Julijskih Alpah.
V soboto, 4. avgusta, sta Urban Golob in Marjan Kovačem zavila v SZ steno Prisanka (ali pa Prisojnika) in sicer predel levo od Prednjega okna. Levo od smeri Steber, ki poteka po desnem boku le-tega in nudi manj strmo plezanje (IV/III), sta potegnila novo smer po samem stebru, ki iz doline izgleda precej monoliten in izpostavljen. Plošče se niso izkazale za preveč strme, prehodi pa lepi in težave zmerne. Skala je na najtežjih mestih zelo dobra, ponekod pa nekoliko goljufiva. Do roba stene je smeri za 350, težav pa 250 metrov. Smer sta imenovala Strašni mišek in jo ocenila s VI/IV-V. V mrzlem in vetrovnem vremenu sta v senčni steni na štantih prezebala štiri ure. V steni so ostali trije klini.
V nedeljo, 5. avgusta, sta Borut Kantušer in Peter Bajec (oba AO Železničar) preplezala novo smer v stenah nad Koritnico. Za cilj sta si izbrala severno steno Malega Ozebnika in sicer njej skrajno levi del. Njuna 300 metrov visoka linija se sedaj imenuje Inkovska smer, ocenjena je s IV+/III. Njena dolžina znaša devet raztežajev po 50 metrov.
V Julijcih
V nedeljo sta Gregor Malenšek in Neda Podergajs (oba AO Matica) preplezala Angelsko smer v Hudičevem stebru (VII-, 550 m). Smer je zelo lepa v dobri skali, vendar je treba tudi v štiricah kar dobro plezat. Pavle Kozjek in Aljaž Tratnik sta lani ob prvi ponovitvi našla v smeri tri kline, onadva sta jih včeraj že osem. Zgornji detajl, ki ga je Pavle ocenil VI+, se jima je zdel težji od spodnjega, ki ga je ocenil s VII-.
Elvis Pavšič (Soški AO) in Peter Bevk (AO Cerkno) sta v nedeljo preplezala Čopov steber s Skalaško v Triglavu.
Miha Habjan (Mammut) in Anton Gregorčič (oba AAO) sta nepoboljšljiva romantika. Rada zahajta v malo manj obljudene konce naših planin. Miha se zelo dobro razume z Marjonom in verjetno mu je ta priporočal obisk ene izmed nejgovih mojstrovin, smeri Gros – Manfreda alias Centralni steber (VI-/IV-V, 450 m) v Malem Oltarju. Smer ima sicer božjastno dolg dostop a fanta pravita, da je vredno.
Smer Krobath - Metzger(V/III-IV, 800 m do vrha) v Viševi skupini je dobila dva obiska članov AO Cerkno. Že v četrtek, 2. avgusta, sta jo preplezala Rado Lapanja in Jože Makuc pred njima pa David Terpin in Andrej Likar. Smer sama skorajda ni opremljena, tu in tam kakšen klin, kar pa ne moti saj so prehodi logični. Le v izstopnem raztežaju so si smer popoprali. Namesto v globok kamin (težave IV+) so zaplezali levo ob kaminu čez previs (V+, AO).
Mythbusters
V nedeljo sta Janez Toni in Marko Bekeš (oba AO Rašica), kot sta dejala sama, šla ovreči mit, ki kroži okrog Kovinarske smeri (V, 450 m) v Mojstrovki. Dve navezi AO Rašica sta predtem nesrečno končali v prvem raztežaju a k sreči brez resnih poškodb. Nihče z odseka si ni več upal v zloglasno smer. Janez in Toni pa sta šla in smer preplezala. Spodnji del je res malo krušljiv, zgornji, težji raztežaji pa so super. Smer je kar opremljena vseeno pa je potreben klasičen izbor opreme. V smeri je bila pred njima, očitno nezavedajoč se mita, še ena naveza.
Dolomiti
Tina Di Batista (AO Matica) in Nina Kopčavar (AAO) sta v južni steni Marmolade prosto opravili z veliko klasiko stene, smerjo Gogna (VII/ VI, 800 m). Zjutraj sta vstopili v meglo, bilo je precej mraz nekje nad gredino pa sta lahko zavriskali v povsem jasen dan. Tekom plezanja sta se družili z Matjažem Jeranom in Matevžem Vukotičem, ki sta plezala sosednjo smer Moderni časi (VII+/VII, VI, 800 m). Smer brez dvoma spada med najlepše smeri v Dolomitih. Naslednji dan so se spet zadrževali na istem koncu. Plezali so v steni Lastoni di Formin in dekleti sta preplezali smer Nikibii (6b+, 300 m) fanta pa Excuse moi (7b, 300 m).
V isti steni so plezali tudi člani AO Domžale. Rok Kališnik in Meta Kališnik (oba AO Domžale) sta plezala smer Rampen Fuhre (IV+, 265 m).
Mojca Janžekovič, Aleš Janžekovič in Jure Pezdirc pa so v šestih urah preplezali smer kateri ne znajo ravno razbrati imena iz vodnička poznana je kot Alvera, po enem izmed prvopristopnikov, ocena pa ( VI+, 340 m). Jure je najtežji raztežaj splezal na A0, Mojca in Aleš pa prosto. Vsi so se strinjali da so bile štirice kar težke prav tako bi natežji raztežaj lahko nosil oceno VII-. Dejali so , da je smer precej krušljiva.
Ker že nekaj časa nisem pisal novic si danes lahko dovoli da ob kaki novici malo pomodrujem in tule bi rekel, da je precej hecno oditi v Dolomite in se tam bosti s krušljivimi smermi. Posebno ob količini krušljivih smeri pred domačim pragom in množici superlepih dolomitskih smeri... Če kdo ne ve kje jih najti bi omenil drobno knjižico Arampicata in Dolomiti (ali nekaj takega, nimam jo pred seboj), ki opisuje smeri okoli Cortine. V celi knjigi ne boste našli enega majavega oprimka. Dobi se jo v vsaki knjigarni ali športni trgovini v Cortini.
V Cinah sta plezala Luka Ajnik (AK Rinka) in Peter Jeromel (AK Slovenj Gradec) V soboto Dibonov raz (IV+, 500 m) v Veliki Cini in v nedeljo Rumeni raz (VI+, 330 m) v Mali Cini. Pretiranega navala ni bilo, temperature za plezanje pa ravno pravšnje.
Alpe
Matevž Vukotič in Matjaž Jeran sta iz Dolomitov nadaljevala pot v Chamonix kjer sem se jima pridružil tudi sam v smeri Peigne Perdu (7b, 400 m) v žandarju Aiguille du Peigne. Plezali smo prosto. V lepem dnevu plezanja v lepi smeri sem prepoznal enega najperspektivnejših slovenskih alpinistov, ki je uradno sicer še pripravnik. Sedemnajstletni Matevž Vukotič z Bleda ima prav vse kar potrebuje za razvoj v top alpinista. Plezalno moč, (npr. trije poizkusi za Love story (8a+/b) v Bohinjski Beli) in s tem odlično plezanje, željo po širjenju alpinističnega obzorja in hkrati zavedanje, da ko preplezaš nekaj težkih smeri še nisi svetovni prvak. Tudi boljšega mentorja od Jerrya, mojstra granita, si za prve korake v tovrstni skali ni mogel najti. Naslednji dan sta preplezala še smer Williamine Dada (7a+, 6b obv, 350 m) v Aiguille du Blatiere. Več o njuni turneji bosta upam pripravila v obliki kake reportaže.
V Druju je plezala naveza Ambrož Bajde, Tadej Trobevšek (AO Kamnik) in Monika Kambič (AO Mengeš). Njihov cilj je bil preplezati Ameriškjo direktno do vrha gore. Že pred vzponom pa so naredili usodno napako in odšli spraševat ženske na Office du Haute Montagne kako je kaj z Drujem. Ženske so se prijele za glavo in zaćele odkimavati, vedo namreč za zloglasni podor in če se je nekoč podrlo skoraj pol gore verjetno ni zdravo plezati tam naokoli. Tako so naši obrnili na Bloku (kar je sicer v navadi) in se spustili nazaj.
Ne bi bil rad pokroviteljski a tu naj omenim, da v kolikor hoče kdo plezat kaj več kot so npr. skalne smeri v Iglah ali ledne smeri v Taculu, naj nikar preveč ne sprašuje na Uradu. Seveda je potrebno nabrati ustrezne informacije a za to zadostuje svetovni splet. Ženske na uradu vam bodo namreč vse kar je težje od običajno plezanega odsvetovale. Razumljivo, če nekdo ne gre se mu ne more nič zgoditi. Njih delo je tako ob ogromnih količinah precenjujočih se plezalcev zelo koristno a za kvalitetne alpiniste nekoliko manj, kar je razvidno iz zgornjega primera.
Luka in Bine
Luka Kranjc (AO Celje) in Albin Simonič (PAS Gamsi Hrastnik) sta v zadnjem mesecu opravila nekaj dobrih vzponov o katerih sta poslala lepo kronološko poročilo
15.07. sta se odpravila v predostenje Križevnika, kjer sta preplezala zelo lepo Belo poč. Smer je zahtevna in ocene vsekakor večje kot v vodniku Robanov kot (tam je na skici VI+). Njuni predlogi za 2., 4., in 5. raztežaj so VII, VII+ in VII.
25. in 26.07. sta obiskala Dolomite. Najprej Tofano di Rozes, kjer sta preplezala Compagni di merenda (7b, 7a+ obv., 350 m). Gre za zelo lepo smer, ki je sicer opremljena s svedrovci a na večjih razdaljah. Drugi dan sta se znašla pod Malo Cino, kjer sta uspela preplezati Perlen vor die Saue alias Muro Giallo alias Gelbe Mauer z oceno (7b, 380 m). Gre za smer Glowatcha in Alberta, ki ponuja devet raztežajev plezanja s težavami, ki ne padejo pod 6b+. Je pa v celoti navrtana. Vse sta preplezala na pogled z izmenjavanjem v vodstvu.
02.08. sta se podala na Korošico in sicer pod Vršiče k Albinovim starim navrtanim projektom. Uspela sta preplezati kar tri (nepreplezan je še eden). Če gremo z leve strani stene. Tik levo ob Kazalčkovi smeri je sedaj dva raztežaja dolga Vandima (7a, 7b+), desno so Gamsi (6c+, 7b+, 5c). Med njima sta dve kratki: Dežela svizcev (7b) in Orel (6c). Desno od Gamsov pa sta še dve kratki: Kozorog (6c+) in Nad samotnim breznom (6c+). Tretja preplezana dolga smer pa so Kekčeve ukane 7c (6a, 6b, 7c, 7a). Vandimo in Gamse sta preplezala oba, Luka je obe preplezal na flesh, Kekčeve ukane pa prosto zaenkrat samo Luka, prav tako na flesh. Še malo bolj desno od te smeri pa so še štiri kratke smeri: Logistika (8a), Pelenorska polja (7c+), Kavka (7a+) in Smer zaspancev (6b+) ter zadnji 4. r. dolg projekt. Vse kratke so seveda tudi Albinovo delo, najtežji dve Logistiko in Pelenorska polja pa je kot prvi uspel preplezati Izidor Zupan (prav tako PAS Gamsi Hrstnik). Pelenorska polja je uspel preplezati na pogled, Logistiko pa z RP.
Srečno!
Tomaž Jakofčič