Vročinski val in suša.
Alpinistična novice
Vročinski val je očitno povezan tudi s sušo. Sušo vzponov, zlasti dobrih. In če severne stene še ponudijo nekaj hladu, so sestopi po (južnih) pobočjih prava preizkušnja. Podobno velja tudi za športne plezalce, katerih zasledljivi domet je tam nekje do 8b. Preveč vročine tudi njim ne ustreza. Ob brskanja po spletu za vzponi, bi si lahko spletel gnezdece. Ker enega že imam, raje napišem, kar so mi ljudje zaupali. Gnezdece in poker Djev torej - za torek!
Domačica
Ljubo doma, kdor ga ima, bi veljalo za vse tiste, ki so v teh obdobjih lepega vremena ostali bolj v domačih logih. Gužve v Steni baje ni bilo, mogoče v
Čopovem stebru, ki si ga je za roj. dan privoščil Benjamin Ravnik z Anžetom Polajnarjem (4,5 ure za celo steno). Preplezala ga je tudi trikratna mamica Monika Kambič z Marjanom Malusom (AO Mengeš) ter Damijan Eržen s Samom Kociperjem (AK Vertikala).
V soboto 14.07 sta Rok Stubelj in Jernej Arčon (oba AO Nova Gorica) preplezala Smer izgubljenih idealov (VII, 350 m) v severovzhodni steni Jerebice. Dostopila sta s Predela po stari graničarski stezi tik ob meji. Sidrišča za spust iz vrha so urejena po Alijevi smeri (4 x 60 m). V nedeljo sta v Vršacu že plezala Smer mladosti (VII, 400 m). Malo bolj levo sta Matic Obid in Zlatko Koren (AO nova Gorica) plezala smer Manila ( V+, 280 m). Za vse smeri velja, da potekajo v odlični skali. K sedanjim spustom preko Alijeve smeri moram pristaviti še svoj piskerček. Osebno se mi zdi veliko bolj "alpinistično", da na koncu travnika, v katerem se zgubi omenjena steza, pustite nahrbtnik, prečite pod vstop smeri, nato pa preko vrha Jerebice sestopite po Tumovi smeri, kjer vas na koncu pričakajo štirje kratki skoki (do 20 m). Klini bi morali biti v bližnjih stenah. Z zadnjim spustom se skoraj usedete na nahrbtnik. Spust po Alijevi pa vzpone precej skrajša in olajša, pa tudi smeri se ne zaključijo po zadnji "šestici", ampak na grebenih oz. na vrhu.
Na planini Zapotok so taborili člani AO Idrija in preplezali nekaj vzponov. V Zapotoškem Vrhu: smer Likar-Markič (IV/II-IV, 250 m); Špela Šemrl, Janja Grošelj in Matej Bizjak ter Merka Križič in Aljaž Tratnik ter David Tončič in Jernej Poljanec; smer Krušic-Stražišar-Zupanc (IV+/III, IV, 250 m); Danilo Sedj in Felc Dani. V Srebrnjaku: SZ steber (IV+/III, IV, 450 m); Matej Bizjak in Nejc Lužnik ter Felc Dani in Aljaž Tratnik; Bratovska smer (V-/III, IV, 450 m); Metka Križič, Danilo Pavšič in Tomaž Jereb. Podobno so ta konec tedna Zadnjo Trento okupirali člani AO Rašica. Plezali so v Srebrnjaku in Zapotoškem vrhu: V steber, SZ steber, Vijuga, Jetijevo in Hitrega Gonzalesa… Gre za stene v katerih težave ne presegajo V+ in so tako primerne za začetnike, hkrati pa nazorno pokažejo razliko med plezališči in trentarsko plezarijo – sestopi.
Dolomiti
V nedeljo, 15. 07 so v Cimah plezali Jure Juhasz in Nina Habjanič (oba AO Novo mesto) smer
Nordostkante (VI-, 500 m) ter Matija Nabergoj in Dejan Koren (oba AO Vipava), ki sta v Cimi Ovest preplezala smer
Spigolo Scoiattoli (VIII, 450 m) oz. (
Raz veveric v Zahodni Cini bolj po slovensko). Dejan prosto NP. Škoda, da je vodstvo prvih treh raztežajev prepustil soplezalcu. Matija si je čez smer pomagal s kakšnim klinom. Krasna zračna smer, še dodajata! Pred njima sta smer preplezala še veterana Vili Guček in Bojan Leskošek, ki sta vzpon tudi bolje ovekovečila. Pri Dejanovem vzponu NP bi rad opozoril predvsem na dejstvo, da je smer plezal "tesno" za Bojanom in Vilijem in zato vzponu veliko bolje pristoji oznaka flesh (ne glede na opombo za prve tri raztežaje). Pravzaprav velika škoda, da se po začetnem navdušenju izraz flesh v Sloveniji ni bolje uveljavil. Nekateri redno uporabljajo izraz flesh tudi za vzpone opravljene NP, s tem se deloma izgubi kvalitetna razlika, odpravi pa se vsa zmeda okoli nians in podrobnosti.
Ivo Pešl in Tadej Založnik (AO TAM) sta v Dolomitih preplezala dve smeri. 01.07.
Dulferja (V+, 270 m, 6 h) v Cima Grande ter 03.07.
Alvera (V+, 500 m, 6 h) v Tofana di Rozes.
Dlje
Jaka sporoča, da je bilo zadnje dni v Chamonixu super lepo in dokaj hladno. Razmere na pristopih in snežnih ali lednih turah so bile idealne, v skalnih stenah pa bolj slabe, saj je še veliko snega. Po službi sta se odpravila v južno steno Flammes de Pierres. Stena se nahaja nad bivakom Charpoua nad Mer de Glacom in premore najboljši možni granit. Preplezala sta smer
La Reprise (7a, obv. 6c, 300 m). "Glede na opremljenost bi sam dal rimske številke, a naj tokrat ostane pri originalnih. Res krasna smer, strma in odlične poke vseh dimenzij vseskozi."
Včasih so Flammes de Pierres služili zgolj kot odskočna deska – prenočišče za vzpone v Druju (
Bonatti, ...), kjer sta David Debeljak in Grega Miklič ponovil
Ameriško smer. A sta onadva začela vzpon z druge strani.
Dama
Ker tudi mene v teh res vročih dneh kar naprej muči kam iti pretegniti pisarniške ude, ne da bi tvegal utopitev varujočega, bo dobrodošla novica s strani Martine Čufar, ki pravi, da so v Kanzianibergu pogoji za plezanje v senčnih sektorjih, kljub poletni vročini, dobri. Sama je pred kratkim, po prisilnem počitku, preplezala smer
Rock me Baby z oceno 8b.
Še vedno pa velja: enako pogumno kot plezate pošljite kakšen dopis na alp.ple@planid.org.
Spletovje tudi tokrat prebiral za vas,
Peter Mežnar
Pa srečno do prihodnijč!