Zadnji zimski vikend je alpinistom odplaknilo vreme. Športni plezalci?
Iztekajoča se zima je naplavila nekaj novic in starih grehov. Zadnjič sem po pomoti malo ozmerjal Romana Mihaliča-Grica (AO Novo Mesto). V poplavi ocen ki so sledila Kokrski Kočni sem spregledal, da je plezal Kresalove smeri z imeni Kokrska Kočna V, I… in ne nekaj s to oceno. Zato pošiljajte podatke o tem kaj plezate čimbolj točno in v skladu z UIAA nomenklaturo. (z Romanom sva se pa že vse zmenila)
Besna glista
V soboto 15.03. je Roman zopet stopil v akcijo. Namesto v Slovensko smer je s soplezalcem Igorjem Zupančičem (oba AO Novo Mesto) šel pod Uroševo grapo v Cmir. Vstopita v plazovito grapo in po njej levo pod previsne stene, kjer začneta plezati. Nadaljujeta po strmi grapi, ki naju privede do položnega snežišča. Prečita desno in nato naravnost navzgor po grapi, nato po polici desno, do najbolj strmega dela smeri 80°, ki ga uspešno preplezata. Tu obrneta proti levi in prečkata Uroševo grapo. Nadaljujeta naravnost navzgor, do stika z Uroševo, ki tu zavije levo po grapi iz stene. Sledita grapi in preko sitnih mest v steni ter čez poprhane plošče sledita linijam plaznic. Izstopita po žlebu na greben pod vrh Cmira. V smeri je bilo veliko nepredelanega snega, nekajkrat so čeznju leteli manjši plazovi. Vse skupaj pa sta ocenila: »Bila je kar prijetna in zabavna tura«. Smer besne gliste (IV+/ 4, 80/70, 60- 45, 1100 m, 7 h) je predvidoma prvenstveni vzpon, a bi kdo že lahko hodil tod?
Novica ima že krepko pretečen rok trajanja, a ker sem vpleten in ker gre za dober vzpon nekaj stavkov ne bo odveč. Kot razlog za zamudo ponavljalca navajata predvsem preprečitev ti 'ovčjega sindroma', ki bi to dejanje razvrednotil. Vsekakor zanimiva logika, ki pa upam, da ne bo dobila preveč posnemovalcev, sicer lahko z AN kar zaključimo.
Nikoli nisem prav zares vedel zakaj ima smer desno od Ribežnov to ime, čeprav sem njen soavtor. Ideja za smer je bila Blaževa prav tako tudi ime. V soboto 16.02. sta oba Blaža, Stres (SAO) in Grapar (AO Rašica), vstopila v smer. Začne se z dvema strmima raztežajema v snegu, sledi 7 lažjih snežnih raztežajev (do 60°). Sledita še dva skalna raztežaja, kjer je potrebno predvsem veliko iznajdljivosti (V). Do vrha so še štirji lažji kombinirani raztežaji, ki so predvsem orientacijsko zahtevni. Bivakirala sta 2 R pod vrhom v udobni luknji pod kaminom, saj v temi nista uspela najti prehoda iz stene. Brez spalnih vreč in v hudem mrazu ju je celo noč grela misel na zložen, s soncem obsijan sestop v Bovec drugo jutro. Kot vedno je tudi tokrat Možnica ponudila:«pravo alpinistično avanturo v samotnem ambientu, s praktično vsem kar lahko ponudi velika smer«.
Ne joči Peter
Smer Ne joči Peter (VII-/V+, 700 m) sva z Blažem Stresom preplezala že pred 13 leti, po tem pa najverjetneje ni doživela ponovitve. Blaž pravi, da je smer dobila tako ime, ker je med prvim vzponom meni padel kamen na glavo. Ker se tega kratkomalo ne spomnim (očitno sem res po moško prenesel stvar), še vedno nisem čisto prepričan, če me Blaž takrat ni samo dražil.
Alpinistom je žal zimo odpihnilo slabo vreme ta vikend. Veliko ljudi je bilo namenjenih v Alpe, a so še mladi perspektivni alpinisti dan prej zaključili zimski tabor v Chamonixu zaradi vremena. Začenja se obdobje norih turnih smukov, pri nas, v Avstriji, ….
Če boste več plezali, bom tudi več napisal. Pozdravljeni do naslednjič, srečno na vaših poteh in vesele praznike,
Peter Mežnar