Teden mokrih plezalcev.
Alpinistične novice
Spet je bilo precej napeto vzdušje ob pogledovanju v nebo. Sredina tedna je bila še kar uspešna a bolj je šlo proti koncu tedna, prej so se pojavljale nevihte. Letošnjemu poletju, kar se vremena tiče, lahko rečemo le: "fuj in fej"!
Iz naših sten
V Triglavu se je kar dogajalo in poleg
zlizanih klasik so bile med tednom na udaru tudi smeri v desnem, zahodnem delu Stene. Smeri v tem delu so visoke 400 metrov, za pokoro po užitku pa jim sledi še 200 metrov
šodra na vrhu. So lepe, dasiravno se marsikdaj sliši kaka krepka na račun navzdol obrnjenih oprimkov in variant za pridne.. V četrtek sta Tine Cuder (AO Matica) in Andrej Erceg (AO Črnuče) preplezala
Serenado (VII-/ VI, Kozjek – Jagodic 1988). Potožila sta nad težavno orientacijo oz. drugačno interpretacijo skice. Borut Kozlevčar in Rok Blagus (oba AO Matica) sta preplezala
Srebrno stezo VII-/VI, Kozjek – Sbrizaj 1992). Pravita, da se je v smeri nabralo okoli 10 klinov, da je skala dobra in smer lepa. Miha Valič in Tomaž Jakofčič sva plezala
Pandorino skrinjico (VII-/VI, Knez – Zupan, 1981). Smer krasijo atraktivni prehodi med previsnimi pasovi. Zgoraj sva plezala originalni izstop, sicer pa kroži naokoli tudi skica z varianto v Ljubljansko smer. Le ta okrne smer za hecen previs v predzadnjem in vonja po Široki peči v zadnjem raztežaju. Smer je opremljena bolje kot novejše Kozjekove smeri in v njej tiči najmanj 15 klinov. Najbolj opremljen je prvi raztežaj po katerem veliko plezalcev napačno vstopi v Šlosarsko.
Na sliki so naslednje smeri: svetlo modra - Šlosarska, zelena - Pandorina skrinjica (povezava z Ljubljansko je vrisana prenizko, poteka nad streho), bela - Ljubljanska, rumena - Srebrna steza, modra - Stopnice v nebo, rdeča - Serenada, oranžna - Smer bratov Uršič. Foto in vris: Pavle Kozjek
Borči in Rok sta naslednji dan plezala še Milijardo (V+, 400 m) v Rjavini in tako kot vsi letošnji ponavljalci, pohvalila tako smer kot kamnino.
Vohunjenje po ferajnovskih straneh je obrodilo še novico o vzponu v Skalaški smeri Špika (V+, 900 m). Urša Perčič in Živa Grgič ter Iztok Rutar in Dejan Ristič so jo plezali in nekoliko pojamrali nad pregovorno lepoto sicer legendarne smeri.
Vršič je bil kot ponavadi poln. Kratek dostop in sestop ter kratke smeri so povod za stalno množico plezalcev. Kričanju ne konca ne kraja. V okviru skupne ture AO Rašica se je plezala največ Zajeda (V+, 300 m) v Nad šitom glavi, Blaž Grapar pa je svojo dolžnost opravil v Madoni (VI/V, 300 m). Dejan Koren in Miha Stopar (oba AO Vipava), sta v isti gori preplezala lepi Vodnjak želja (V-VI, 300 m) in Steber ob Kamenkovem kaminu.
Iz Kamniško-Savinjskih vem le za vzpon Mateja Kladnika in Tadeja Trobevška (oba AO Kamnik). Plezala sta Trikot (VI, V, A0, 500 m) v Dolgem hrbtu. Čez zadnji težek raztežaj je tekel potok zato je bila pomoč starega klina neizbežna.
Tabor pod Mangartom
Že štiriindavjsetič so se minuli vikend pod Mangrtom zbrali alpinisti v spomin na Pavla Podgornika in Tamaro Likar. Verjetno je bilo tudi že blizu dvajsetič na ta vikend čemerno vreme. Kljub temu se alpinisti niso dali in trinajst jih je opravilo kar nekaj dobrih vzponov. V severni steni Vevnice so Andrej Štremfelj in Miha Habjan ter Miha Lampreht in Samo Krmelj preplezali
Levega Piussija (VI-/V, 500 m), Sebastijan Domenih in Davor Velikanje pa
Barbaro ( V+/IV-V, 500 m). Obe smeri veljata za lepši v steni in sta solidno opremljeni.
Ta Sivi je plezal
Raz spominov (VI/ IV-V, 500m) v Robu nad Zagačami in izstopil po
Piussi- Soravito (V/IV, 500 m) v Malem Koritniškem Mangartu.
Borut Kozlevčar - Borči je doma daleč od gora; v deželi Cvička, kot sam rad pove. Zato v gore ne hodi samo za en dan in zato se je po omenjenih vzponih v Vratih in Kotu z veseljem odzval vabilu Pavleta Kozjeka k udeležbi na taboru. Podaljšal je še za en dan in šla sta plezat Meč (VI+/V-VI, 800 m) v Mangart. Pred lažjim vršnim delom, ob stiku z Gilbertijem sta zaradi obetajoče nevihte s plezanjem zaključila in sestopila po smeri. Pravita, da so po smeri opremljena sidrišča s svedrovci in debelimi vrvmi. Zadnji trije spusti potekajo po Cozzoliinu.
Tabor je torej kljub slabemu vremenu uspel, idejni vodja tabora Peter Podgornik pa je podal še nekaj svojih opažanj: "Po zavarovani poti Via della Vita, katero udeleženci tabora večinoma koriste za sestop iz omenjenih sten je zmerom več planincev, kateri so primerno opremljeni in se varujejo. Da je v času od prvih taborov pa do danes prišlo do političnih premikov v Evropi so najlepši dokaz Čehi – včasih so prek Mangarta bežali na zahod v lepšo prihodnost, danes se podajajo na Mangart tudi iz zahodne strani, seveda kot planinci."
Dolomiti
Naj vzpon minulega tedna se je zgodil v severni steni Velike Cine, kjer je Andrej Grmovšek uspel prosto preplezati smer
Minuzzo - spominsko smer Camilloto - Pellisier (8b, 550 m). Več o tem ste si lahko prebrali na www.grmoclimb.com, zato ne bom nič dodajal.
Sta pa bila v Dolomitih tudi Mitja Šorn in Mojca Žerjav. Prvi cilj je bila smer Cassin-Ratti (VI+, A0, 700 m) v Torre Trieste, v skupini Civette. Ker je bilo pred tem precej slabo vreme si je smer za cilj izbrala tretjina Cortinskih plezalcev. Slabša tretjina. Celodnevno plezanje je minilo ob prehitevanju, čakanju in robantenju. V naslednjih dneh sta se lotila še dolgih športnih smeri nad Falzaregom a več kot štirih raztežajev pred nevihto nista uspela preplezati. Fuj in fej vreme, še enkrat!!
Športno plezanje
Še nekaj novic iz športnoplezalnega udejstvovanja alpinistov. Rok Blagus je v svoj koš 8a-jev dodal še
Žensko za nagrado in Ekosistem v Bohinjski Beli. Kot že 58 plezalcev pred njim je pripomnil, da Ekosistem od plezalca zahteva nekaj več kot soseda.
V frikovske vode je zajadral tudi Marko Prezelj in preplezal prvo 8a. Seveda, to je morala biti manj previsna, gladka, platasta smer z minimalci. Mark jo je našel v Črnem Kalu; smer JJJ oz. Janez Jeglič Johan v Turškem stolpu. Smer je prva preplezala Martina Čufar, zatem pa je smer bolj ali manj samevala. Jasno, saj ne premore niti enega kapnika...
Srečno!
Tomaž Jakofčič
foto: Peter Podgornik
Mojca Žerjav
Marko Prezelj
