Odlični zimski vzponi! Sfinga, Loška stena....
Zima se je začela tako kot je treba. Najprej je vrglo dober meter snega potem pa je sledilo daljše obdobje brez padavin, da so se razmere uredile. Začelo se je z lažjimi grapicami za ogrevanje sedaj pa so se ta mladi že zagnali v prave zimske epopeje.
Triglav
Rok Blagus(AO Matica) in Rok Zalokar (AO Radovljica, On Line) sta se odpravila v dolino Vrata iskat duha junaških alpinističnih časov. Triglav ju je opozarjal, da ga bosta sicer lahko zavohala, a se bosta morala pošteno potruditi. In sta šla! Brezkompromisno! Prvi dan sta pristopila po dolini Vrat do bivaka pod Luknjo. Naslednji dan sta začela plezati po smeri Prusik – Szalay. V steni je bilo več snega kot je izgledalo od spodaj, zato sta vse razen enega raztežaja plezala z derezami. Pozno popoldan, po desetih urah plezanja, sta si uredila bivak na prečnici iz Amfiteatra v Sfingo. Naslednji dan sta začela plezati smer Kunaver - Drašler ob 7.uri in bila ob 16. uri na vrhu Sfinge. Tudi v Sfingi sta imela veliko snega in praktično vsak oprimek je bilo potrebno očistiti. Na sestopu sta imela, kot sta se sama pohvalila, več sreče kot pameti in lepo našla prehode po, na debelo zasneženi, poti čez Plamenice do Luknje. Tretjo noč sta prespala ponovno v domovanju polhov, Bivaku pod Luknjo.
Govoriti o oceni smeri se mi zdi v tem primeru nepomembno saj vsa našteta dejstva govorijo v prid občudovanja dosežka bolj kot suhoparna ocena. Res je tudi, da sem ju pozabil vprašati ali sta plezala na frej! Šušlja pa se, da jima praksa iz drajtulišč ni pretirano koristila. Sta čakala kdaj ju bo navilo v roke, pa ju je navijalo samo v glavo... No pa tudi bajlo sta izgubila že prvi dan zjutraj!
Smer Kunaver - Dašler je dobila prvo zimsko ponovitev v kombinaciji s Prusikom pozimi leta 1982. Plezala sta Janez Skok in Zvone Drobnič.
Oba Roka sta predstavnika mlade generacije, ki je dokončno ubila govorice o krizi slovenskega alpinizma. Kar nekaj iz omenjene generacije se je lotilo alpinizma sistematično, skoraj študijsko. Prebrali so knjige, povprašali naokoli, postopno širili obzorje in izkušnje ter hkrati ostali na realnih tleh. Za najboljše med njimi se ni bati, da bi se krčevito oprijeli samo ene plezalske veje ampak bodo gradili naprej na celi črti. Ob pogledu na Blagusov alpinistični plan za leto 2006 je jasno zakaj! Pozimi Patagonija, spomladi Aljaska, jeseni Himalaja, vmes pa, kot že pretekla leta, Alpe in naši hribi ter kakšna 8a(+) v plezališčih...
Na primorski strani Julijcev
Lepega obiska so bili deležni v zadnjem tednu tudi primorski Julijci. Brata Anže in Tine Marenče (AO Kranj) imata rada Loško steno in Božiček jima je, sicer dva dni prekmalu, prinesel prvo ponovitev Kačje sline v Vedinjem vrhu oz. Konjski škrbini v masivu Loške stene. Smer sta prva preplezala Dušan Rijavec in Milan Velikonja 30. in 31.1.1982 in jo ocenila s V/III-IV v skali in 75/60° v snegu in ledu. Marenčeta sta v srednjem delu preplezala dva raztežaja variante, v najtežjem delu pa nekaj mest plezala z lednim orodjem in jih ocenila z M5+. Za celotno pot od avta do avta sta porabila 13 ur. O smeri se je sicer veliko govorilo poizkusov ponovitve pa je bilo malo. Najbližje sta bila pred nekaj leti prav Anže in Matej Mejovšek. Plezala sta po veliki grapi - kaminu levo od Votlega vrha. Kasneje se je izkazalo, da sta preplezala v zgornjem delu svojo smer, ki sta jo imenovala Kačji strup.
Izkazalo se je tudi, da so razmere v nekoliko nižjih in na sonce obrnjenih stenah najboljše. V sredo so Idrsko grapo v južni steni Jerebice, plezali Matej Kladnik (AO Kamnik), Tine Cuder, Blaž Ortar in Uroš Samec (vsi AO Matica). 600 metrov visoka grapa je postregla z nekaj prijetnimi skoki do 75° in delikatnim izstopnim raztežajem (V v skali). Razmere so bile zelo dobre.
Verjetno je do pred kratkim precej več slovenski alpinistov (vsaj severno živečih) poznalo Obergabelhorn v Švici kot Maselnik v Julijskih Alpah. V zadnjem tednu se je stanje prevagalo v korist Maselnika. V njegovi južni steni se nahaja smer Karamela (III, 70/40°, 50°, 600 m), ki bo eden izmed plezalskih hitov letošnje zime. Rado Lapanja in Andrej Likar sta jo plezala v sredo 21.12., prej in predvsem kasneje pa še veliko plezalcev iz vseh koncev Slovenije. Povedala sta, da je to sicer prava klasika tistega konca a žal zaradi slabih zim smer v zadnjih letih ni bila na razpolago. Tokrat so razmere odlične. Na spletu sem zasledil, da so Jože Makuc, David Terpin in Polona Korenč plezali tudi levo grapo v južni steni Maselnika, imenovano Samotova grapa.
Zlatko Weitzer in Primož Keber (AO Nova Gorica) sta plezala Desno grapo v Srednjem vrhu in potrdila odlične razmere. Dejala sta še, da je tudi cel greben proti Batognici idealno trd. Sestop v škrbino pod Krnom prav tako ne povzroča težav.
Promet vsepovsod
Sicer so vse lažje grape pod velikim udarom alpinistov. Domžalska z raznimi varijantami in Bosova grapa v vzhodni steni Brane, Kramarjeva v Storžiču, grape v Mojstrovki in Grapa med Ledinskim vrhom in Veliko Babo so se šibila pod stopinjami in so premogla že prava stopnišča, ki so z zadnjo pošiljko snega izginila. V slednji je bilo prav v zadnjih dneh minulega tedna, gneča. Med drugim jo je obiskala tudi enajst članska ekipa podmladka AO Rašica. Še dobro, da niso naredili malo več reklame na ferajnu. Se jih zna zbrati tudi 65 (petinšestdeset) kolikor jih je bilo na nedavnem izletu v Vranjsko Drago. Si predstavljaš dragi častilec samote in tišine, ki si si komaj odtrgal pol dneva in ušel službenemu vrvežu, da bi si spočil glavo in dušo?
Nekaj je bilo tudi težavnejših smeri v teh koncih. V Storžiču sta Črni graben (IV, M5, 600 m, 5 h) plezala Matej Kladnik in Ambrož Bajde (oba AO Kamnik).
V severni steni Velikega vrha sta Prontarsko smer preplezali navezi Vesna Nikšič (AO Črnuče) in Matej Mejovšek (AO Kranj) ter Tina Di Batista in Mojca Žerjav (obe AO Matica). V 400 metrov visoki smeri razmere niso bile najboljše in dva raztežaja sta zahtevala zbranost v težavah okoli M5.
V severni steni Nad Šitom glave sta Jože Biro (AO Mojstrana) in Gašper Benedik (AO Radovljica) preplezala Kranjsko poč (IV, 250 m).
V vzhodni steni Brane so Tadej Krišelj, Boris Strmšek in Maja Lobnik minulo sredo preplezali Smer v kulminaciji (IV+, 70 - 80°, večina II - III, 700 m), v nedeljo pa je Krišelj z Urbanom Novakom v Z steni Planjave preplezal Univerzalno smer (IV+).
Andrej Erceg (AO Črnuče) si je privoščil poseben izlet. V polpretekli zgodovini kar pogost zimski trening, v zadnjih letih pa nekoliko redkejši. Mega turo po SZ grebenu Kočne je lepo opisal::
"V slabih treh kilometrih grebena dobiš kompletno alpinistično dozo: kondicijsko, orientacijsko, tehnično ter estetsko. Sneg je bil večinoma nepredelan, težave do IV-. Vso pot sem občudoval neverjeten razgled, na vrhu pa me je pozdravil še orel. Za konec sem zvečer, v maniri božične pravljice, pri prijazni družini na kmetiji Suhadolnik (poleti pri njih uspeva domač ovčji jogurt in sir), dobil poleg čaja še prevoz do avtomobila na Jezerskem."
Slapovi in zatikanje
Slapovi se počasi debelijo in nekateri nudijo že prijetno pležo. V področjih pod Prisojnikom in v Tamarju, je bilo že veliko plezalcev in klasični slapovi so bili že dobro očiščeni. Andreja Jagodic in Aljaž Anderle (oba AO Tržič) sta šla pogledat nad Krnico in tam preplezala Najvišji slap (IV+). Aljaž je preplezal še Zadnji slap (nekdaj VI, 100 m) in dejal, da je goden za plezanje.
Sicer pa sta Aljaž in Primož Hostnik (AO Tržič) opravila prvi vzpon v lansko leto opremljenem projektu, levo od Lambade. Gre za 45 metrov dolgo smer Spekter z oceno M7-8, ki naj ne bi bila še dokončna. Kdo bo pa dal dokončno oceno, če ne plezalca, ki imata največ izkušenj s tovrstnim plezanjem? Smer je opremljena s sedmimi svedrovci in enim klinom, za varovanje so potrebni le še ledni vijaki. Prva plezalca pravita, da je smer lepa in vredna obiska.
Nad Chamonixom
V severni steni Aig. du Midi so Tine Cuder, Samo Krmelj in Uroš Samec (vsi AO Matica) v nedeljo preplezali atraktivno ledno linijo Eugster Direct (IV, 5, 1000 m). V času pisanja AN so bili na poti zato so slike ter nekaj dejstev ovjavljeni med Novostmi oz. v povezavi pod slikami.
Srečno!
Tomaž Jakofčič
Foto: Igor Vidrih in Aljaž Anderle