Veliko plezanja v manj znanih smereh
Domači hribi
Spet začenjamo v Steni. Nastja Davidova je opravila odličen vzpon v Sfingi. Prosto je preplezala najbolj znano smer v tem delu: Obraz Sfinge (IX+/IX-, 160 m). Smer sta po številnih poizkusih kot prva preplezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin leta 1966. Prvi prost vzpon je uspel leta 1995 Gregorju Kresalu in Mihi Kajzlju, do danes je bilo sicer opravljenih že več prostih ponovitev, večinoma moških, med ženskami pa je bila do sedaj uspešna Martina Čufar v navezi z Miho Valičem leta 2008.
Drugi pomemben dogodek v Steni je ponovno nova smer. Na prvi pogled bi lahko rekli, da se odvija že skoraj tekma v novih smereh med navezo Silvo Kragelj - Marko Turk in Janko Oprešnik s soplezalci, saj omenjeni akterji skoraj vsak teden opravijo kak prvenstveni vzpon v Steni. Tokrat sta bila na delu Janko Oprešnik - Zumba in Bogdan Napret. Preplezala sta smer Najdi svoj nasmeh (VI/IV-V, 600 m, 7 h).
Očitno je oddaljena in do letos skoraj pozabljena Zidna stena postala hit sezone na primorskem koncu. Še ne dolgo nazaj smo jo opisovali kot odmaknjeno in redko obiskano steno, sedaj pa jo omenjamo skoraj vsak teden. In tudi tokrat ne moremo mimo vzpona v njej. Peter Bajec, Marko Erčulj in Boštjan Tomplak (vsi AO Železničar) so namreč 12. avgusta tam preplezali novo smer Sprema se oluja (IV+/II-III, 200 m). Ker smo novico o smeri z vsemi informacijami že objavili, je tukaj le povezava.
Jerebica nad dolino Možnico premore dve odmaknjeni steni. Južna stena ponuja odlično plezarijo predvsem v zgodnjem spomladanskem in jesenskem času, ko sonce nima prave moči. Njena severna stena, ki je še bolj odmaknjena od južne in je tudi manj obiskana, pa ponuja "plezalne radosti" predvsem v toplih poletnih dneh. Vse smeri v tej steni ponujajo resno plezanje. Tja se je odpravil Anže Šavs (AO Kranj) s soplezalcem in preplezal Huljevo smer (VI/V, 350 m).
Miha Zupan (AO Tržič) je očitno pristaš manj obleganih smeri, kjer pride poleg skice in opisa v poštev tudi malo raziskovalne žilice. Tokrat se je s Slavcem Rožičem ponovno odpravil v Zadnjo Mojstrovko. Na prvi pogled nič posebnega. A če povemo, da sta plezala smer Pahljača, se marsikdo vpraša, kaj je pa to? No, to je smer, ki jo je pred skoraj petdesetimi leti preplezala naveza Mahkota - Juvan, s težavami IV-V, dolžine okoli 600 m in ne najboljšo skalo. Torej, kljub ne najvišji težavnosti sta fanta opravila super vzpon.
Miha pa je imel še dovolj energije in motivacije, da je v ponedeljek, 13. 8. preplezal še novo smer na avstrijski strani Velikega vrha (vzhodna stena) v Košuti. Smer, ki sicer ponuja lažje plezanje, je zaradi "aktivnih" lovcev na dan plezanja dobila ime Sezona lova (III+/II-III, 350 m).
Obiska je bila deležna tudi divja severna stena Vršaca, v kateri je sicer veliko smeri, pleza pa se le v redkih "izbranih". Matjaž Jeran in Matevž Jerman (oba AO Ljubljana Matica) sta plezala tamkajšnjo "klasiko", Puntarsko smer (VII-/V-VI, 850 m). Najbolj popularna smer v steni ima sicer tudi zimsko ponovitev, ki jo je opravil kdo drug kot Slavc Svetičič leta 1989 v šestih urah!
V Puntarski smeri, vir: AO Ljubljana-Matica
Hribi tujina
Nekaj članov AO Rašica je izkoristilo lepo vreme v gorah nad Chamonixom in uživalo v južnih stenah nad ledenikom Argentiere. Plezali so krajše smeri v Aig. du Refuge in Aig. du Genepy, nekaj vzponov pa so opravili tudi na severni strani Chamoniških igel, v Aig. de Blaitiere.
Anže Šavs je poleg plezanja v Jerebici naredil pravo malo odpravo v Dolomite in tam preplezal res lepo število znanih in lepih smeri. Preplezal je preveč, da bi lahko o vsaki od teh "velikih" smeri kaj več napisali. Plezal je v Tofani (Leviti, Via Tridentina, Aspettando La Vetta, Constantini-Ghedina), Il Castelettu (Ghedina), Cimi Scotoni (Via Fachiri), Cimi Grande (Dülfer), Cimi Piccolissimi (Preuss), v Catinacciu (Via Fantasia), Piz Ciavazesu (Via Delle Guide, Via Stefan), Prima Torre di Sella (Schober, Via Thomas, JZ zajeda Trenker, J steber Fiechtl), Seconda torre di Sella (Glück Verschneidung), Terza torre di Sella (Vinatzer), Cimi Canali (Buhlova poč, Heidi-Buhl), Cima Wilma (Castiglioni-Detassis), Campanilu Pradidali (Via Dei Camini), Cimi della Madonna (Spigolo di Velo (Raz tančic)), Punti Lastoi (Südpfeiler, Alvera-Pompanin-Menardi). S smermi, ki si jih marsikdo želi splezati v svoji alpinistični karieri, saj sodijo med najbolj znane in najlepše daleč naokoli, je opravil kar v enem zamahu.
Pa še novička za iskalce večini manj znanih "alpinističnih" predelov. Jan Podgornik (AAO) se s soplezalko potika po Norveškem. Plezala sta v eni najbolj znanih norveških gora, v Stetindu. Na 1392 metrov visok vrh so se prvič povzpeli šele leta 1910, saj tudi najlažji dostop zahteva plezanje tja do IV+. Jan in Neža sta plezala smer Sydpillaren (VI/V, 500 m). Neopremljena smer, kjer se ni treba obremenjevati s kvaliteto skale.
Stetind, vir: http://lofoti.blogspot.com/