Športni plezalci: odlično 5!
Še prejšnji konec tedna smo lahko uživali v mojstrovinah najboljših športnih plezalcev v Ospu. Tokrat pa so nas razveseljevali na evropskem prvenstvu v Parizu. Izkupiček medalj je res obsežen, mogoče je malo zmanjkala tista pikica na i. Ampak vedno ne gre in pretirana pričakovanja nas lahko samo prikrajšajo za veselje ob odličnih dosežkih. Veseli zlasti neprekinjen niz ženskih dosežkov in mogoče še bolj – konstantni, zelo dobri rezultati fantov.
Evropsko prvenstvo – Pariz 2008
Najprej so, v petek 17.10., razveselile punce, ki so v težavnosti dosegle odličen izkupiček. Drugo mesto je pripadlo Maji Vidmar, tretje Mini Markovič in četrto Nataliji Gros. Pred slovensko falango je na najvišjo stopničko stopila Johhana Ernst. Že dopoldan istega dne je Klemen Bečan v polfinalu balvanskega plezanja osvojil 11. mesto. Nataliji Gros se naslednji dan, v soboto 18.10., utrujenost očitno ni poznala in je bila preprosto boljša od vseh ter postala evropska prvakinja v balvanskem plezanju. Na solidnem petem mestu je tekmo končala Katja Vidmar. Fantje so ta dan nastopali zelo dobro, a je žal Klemen Bečan za mišjo dlako zgrešil finale in končal 9. mesto, še dlako nižje, na 12. mestu, pa je Matej Sova cedil sline za finalom. Ostale uvrstitve: 47. mesto Roka Klančnika ter 59. mesto Blaža Ranta v balvanskem plezanju.
V nedeljo, 19.10., pa je slovenska reprezentanca dobila še dve kolajni: Natalija Gros za zmago ter Klemen Bečan za tretje mesto v kombinaciji. Zanimivo pa je, da podeljujejo medalje v tej kategoriji, rezultatov na IFSC strani pa ni. A Klemenu in Nataliji medaljo vsekakor privoščimo. Kar tako naprej do 16.11., ko se vidimo v Kranju!
Jesenska potepanja
V jeseni so gore najlepše na primorskem – ne zamerite mi lokal patriotu. Zato razumem, da so se številni odzvali klicu in obiskali ta mali raj na Zemlji. V soboto, 11.10., sta Marko Gruden in Sandro Krajnik (Soški AO) preplezala ZSZ (VI-, A0/V+, 240 m) v Velikem Škednju. Ker gre za fanta na začetku alpinistične poti tudi tisti A0 lahko spregledamo. V ponedeljek, 13.10., pa sta, kdo drug pa, Igor Vidrih in Blaž Konec uživala in preplezala Direttisimo (IV+/III, 200 m) v Visoki polici v Belih vodah. Po sili razmer in za potrebe izpitne ture za GV je Matej Kovačič (Akademski AO) s starosto slovenskih alpinistov Andrejem Štremfljem preplezal Sivi ideal (VI+/V+, 450 m).
Diretisima: Visoka polica
Bog ve, kaj je Petra Bevka in Marka Lebana (AO Cerkno) vleklo v Triglavsko severno steno namesto v sončne južne stene. Preplezala sta Tržaško smer (V/IV+, 450 m). Zeblo ju sicer ni, potila se pa tudi nista. Kaj je tega treba bilo, ko pa ste 'Cerklani' tako lepo začeli to jesen z Novim vrhom, Jerebico ... Sredi tedna sta Matej Kladnik in soplezalka Hana preplezala staro mojstrovino – smer Humar-Škarja (V-/IV, 270 m) v Planjavi.
Za tiste, ki nimate idej, cilj sicer ni čisto nov, a velja o njem razmisliti. Cac Langerholz je jesensko poplezaval v Turčiji v okolici Antalye.
Na najvišjih vrhovih sveta
Še kratek povzetek oz. komentar na slovenske dosežke v Himalaji. Manaslu, gora, ki si jo je letos za cilj zastavilo veliko odprav je na koncu le postregla z lepimi novicami. Ko se je vreme vendarle izboljšalo je v sklopu velikega juriša na vrh in mednarodne (beri bivša SRFJ) odprave ter ob pomoči dodatnega kisika na vrh prišla tudi Simona Pogač. Istočasno sta se v toplem dnevu na vrhu znašla še Romano Benet, Nives Meroi in Luca Vuerich. In ne morem si kaj, da ne pritrdim Klemenu, da je sedaj Roman Slovenec z največ osemtisočaki. Čestitke vsem!
Nov (stara) linija v El Capu
Da El Cap že dolgo ni več samo ameriški je znano že dolgo. Najprej so evropski (tudi slovenski) alpinisti sesuli mit o najboljših tehničnih plezalcih z one strani luže, nato pa sta še brata Huber začela Američanom soliti pamet o etiki prostega plezanja in potegnila voz prosto preplezanih smeri v dolini Yosemittov daleč naprej. Sedaj jim mešajo štrene že ravninski Belgijci. Na začetku oktobra sta Nicolas Favresse and Sean Villanueva dodala na seznam novo prosto preplezano linijo The Secret Passage (5.13c, 15R) v zahodnem delu El Capitana. Prav hudo skrivnosten ta prehod ni bil, saj gre za kombinacijo dveh obstoječih smeri, ki bosta očitno šle v pozabo, čeprav se prvi hip govori samo o 'novi' liniji in ne o novi smeri. Še bolj pa zbode detajl, da sta v smeri celo dvakrat zavrtala, kar je bilo, še ne dolgo nazaj, bogokletno dejanje in dovolj velik razlog za izgon iz Yosemittov.
24ur.coma
Veliko se je pisalo tudi o vzponih Thomasa Huberja. A kar nekako se spregleda, da je to opravil v 24 urah ter da je prvo smer Alpenliebe (IX, 500 m) v Zahodni Cini plezal ponoči od 22.30 do 4.00. Smer velja za zelo resno, povratek iz zgornjega dela je zelo težak. Druga, prav tako zelo resna smer Das Phantom der Zinne (IX+, 550 m) v Veliki Cini je prav gotovo dovolj velik zalogaj kot samostojen vzpon. Ötzi trifft Yeti (VIII+, 10R) pa je tudi dovolj resna smer, da je priporočljivo vzeti s seboj nekaj metuljev in trakov. Še zanimivost, ki mogoče ni naključje: vse smeri so delo Christopha Hainza in Kurta Astnerja. Da se je Thomas vmes dvakrat vrgel čez steno naravnost na vstop, mu pa tako štejem v minus – ta pravi planinci gredo peš!
Vabilo
Za tiste, ki ste zamudili odlično predavanje Petra Podgornika o alpinističnem pohodu skozi življenje, bodisi na zboru alpinistov ali v CD imate popravni izpit v Domžalah ta četrtek, 23. oktobra, ob 19. uri.
Tomaž uživa nekje v grškem morju, mene pa se loteva jesenska otožnost. Pišite kaj plezate (alp.ple@planid.org), sicer vam bom naslednjič zatežil!
Peter Mežnar