Zaradi dežja v hribih velika suša
Aprilsko vreme kroji alpinistično dogajanje in posledično tudi vsebino alpinističnih novic. Sneg v hribih, dež v nižjih stenah povzroča sušo v alpinizmu. Nekaj malega pa se je vseeno dogajalo.
Hribi & plezališča
Kratka obdobja suhega vremena so nekateri izkoristili za plezanje krajših smeri v Beli peči in Klemenči peči.
Živahno je tudi v veliki osapski steni. Luka Pavlovčič in Peter Juvan sta se potila v smeri Goba (7c) in jo tudi uspešno preplezala - prosto. Reportaža s fotografijami je objavljena na strani Črnuškega alpinističnega odseka. V isti smeri je "tehničarilo" še nekaj drugih navez. Obisk je doživela tudi smer Črna burja (7c), ki jo je na pogled preplezal Hrvat Igor Čorko.
Smer Goba, Foto: P.Juvan in L. Pavlovčič, vir: ČAO
Novica o gradbenih delih pod smerjo Il Marattoneta v Paklenici se je zelo hitro razširila po medijih in dvignila veliko prahu, kar je očitno zaleglo. Dela so namreč prekinili in okolico bodo vrnili v prvotno stanje. Smer je torej "rešena".
Alpiročnik
Za marsikoga najpomembnejša novica minulega tedna je vsekakor Alpiročnik o katerem smo že poročali. Vsi, ki se kakorkoli ukvarjamo z vzgojo "alpinističnega" kadra, smo dolgo, zelo dolgo čakali ta trenutek. Zadnji učbenik Alpinistična šola je izšel leta 1999 in je kmalu pošel, njegovo vlogo je delno nadomestila knjiga Proti vrhovom, ki jo je napisal Jani Bele, od takrat pa se je tudi marsikaj spremenilo.
Veliko je bilo govora o tem , kdaj bodo "uni na Komisiji za alpinizem" naredili novo alpinistično šolo, seveda pa se nihče ni hotel zavedati, da smo Komisija za alpinizem mi sami. In prišel je čas, ko so člani AO Rašica zavihali rokave in naredili novo, času primerno literaturo. Svoje je dodala še peščica tistih, ki so pripravljeni narediti nekaj za naš alpinizem in svoj čas namenjajo delu v KA. Rezultat je tukaj. Seveda se bo našel kak "mojster", ki bo znal marsikaj popljuvat, časa in podpore pa je imel vsak dovolj, da bi lahko prevzel ustvarjanje tako pomembne literature. Pa tudi vsa domača in tuja literatura, ki je na razpolago na spletu, raznoraznih Youtubih, forumih, blogih, itd. je povzročila več zmede in napačnih razlag kot koristi. Torej: vsem, ki so sodelovali pri izdelavi Alpiročnika smo lahko hvaležni za nov učbenik, ki je za vrh vsega dostopen vsem in zastonj.
Odprave
Trenutno so v akciji fantje iz društva FreeApproved, ki se potikajo po zahodu Aljaske. Po sicer kratkih sporočilih, ki jih pošiljajo, je sklepati, da bodo neumorni fantje "obdelali vsaj pol Aljaske". Poročajo o številnih novih smereh in prvih pristopih na tamkajšnje vrhove. Podrobnejših novic pa kljub sodobni tehnologiji, ki je prišla tudi v najbolj oddaljene konce tega sveta, žal ni.
Omeniti velja še nekoliko starejšo novico, ki prihaja iz sosednje Italije. Po hudi bolezni se v Himalajo vračata zamejski Slovenec Roman Benet in Nives Meroi. In vračata se ravno tja, kjer se jima je leta 2009 življeneje obrnilo na glavo - na Kangčendzengo. Ob takratnem poizkusu osvojitve njunega 12. osemtisočaka, ko je bila Nives še v igri, da kot prva ženska osvoji vse osemtisočake, je Roman hudo zbolel in na višini 7500 m sta morala obrniti. Sledili sta dve leti boja z boleznijo, ki je bil očitno uspešen. Srečno !
Zgodovina
April je mesec, ko se marsikaj dogaja v Himalaji. Ker smo Slovenci tam precej aktivni, je kar nekaj dni v tem mesecu na nek način zaznamovalo slovenski alpinizem. Ni lahko zbrati vseh podatkov in datumov, nekaj se pa le najde:
Leta 1985 je v tem času potekala takrat še Jugoslovanska odprava na Jalung Kang (8505 m). Za razliko od danes takrat niso imeli težav z zapolnitvijo prostih mest na odpravah v tuja gorstva. Tomo Česen in Borut Bergant sta opravila prvi pristop s severa na to goro in 22. aprila stopila na vrh brez uporabe dodatnega kisika. Žal se je pri sestopu smrtno ponesrečil Borut Bergant.
Dve leti prej je ravno na današnji dan (24. aprila 1983) plaz za vedno zasul še eno slovensko legendo. Pod Manaslujem je se je smrtno ponesrečil Nejc Zaplotnik.
Pa da ne bo vse tako črno: 29. april 1995 je za slovenski himalajizem zelo pomemben. Takrat so na zadnji, za nas še neosvojeni osemtisočak, Anapurno (8091 m) stopili Davo in Drejc Karničar ter Carlos Carsolio. Brata Karničar sta z vrha smučala. Teden dni kasneje, 6. maja, je na vrh stopil še Tomaž Humar.