Nejc Kuhar: Od zadnje tekme je minilo že deset dni, misli so se uredile in čas je za izčrpno poročilo. Zopet lahko z veseljem ugotovim, da je za mano ponovno najuspešnejša doslej.
Za začetek pa nekaj podatkov iz pretekle turno smučarske sezone, ki se je zame začela že pred več kot pol leta.
Prvič na turnih smučah – 22.10.2011
Zadnjič na turnih smučah – 28.4.2012
Skupno turno smučarskih dni – 110
Skupno vzpona na turnih smučah – 144.410 metrov
Skupna razdalja opravljena na turnih smučah - 1393,5 km
Število tekmovanj – 25
Sezona se je začela novembra, ko sem zopet zelo pomeben del treninga opravil v Dolomitih, na severnih pobočjih Marmolade. Že takrat se je začel nakazovati trend letošnje zime, ko smo praktično iz tedna v teden pričakovali sneg, ki ga ni bilo.
Prvih nekaj tekem v decembru in januarju je bilo namenjenih zgolj kot test forme, ki je že nakazovala dobre obete. Prva pomembnejša tekma Mountain Attack mi ni uspela in to že drugo leto zapored. Prepričanja v dobro pripravljenost mi ta neuspeh ni zamajal in na sledečih tekmah Pokala Dolomitov sem nanizal nekaj odličnih rezultatov, ki so mi na koncu prinesli tudi skupno 3. mesto. Omenjeni pokal je bil tudi eden mojih glavnih ciljev sezone, saj je v Italiji in med sponzorji to zelo cenjena lovorika. Zaradi odločitve nenastopa na evropskem prvenstvu, sem imel prvič priložnost nastopiti na drugi najmnožičnejši tekmi na svetu, Sella Rondi in že takoj prvo leto sva s Filippom osvojila izjemno 3. mesto. Po tej tekmi sem dobil dokončno potrditev o odlični formi in padla je odločitev za nastop na svetovnem pokalu na Etni, kjer sem se na dveh tekmah boril za najvišja mesta, v vzponu zasedel 5. mesto in tudi z malo smole za las ostal brez medalje. To je bil tudi edini svetovni pokal v letošnji sezoni zame, ki pa mi je dal zelo pomembne odgovore za naprej. V drugem delu sezone sem se povsem posvetil Pokalu GRANDE COURSE, ki je po konkurenci povsem enakovreden svetovnem pokalu. Ustanovljen je bil kot nekakšna alternativa, ki združuje vse velike klasike v turnem smučanje, ki zaradi specifičnosti ne spadajo v svetovni pokal. Skupno 5.mesto je praktično največji uspeh v moji dosedanji karieri, ki ga bo zelo težko ponoviti, kaj šele izboljšati.
Odkar sem se začel resneje ukvarjati s turnim smučanjim in je trenersko roko nad mano prevzel Iztok Cukjati, rezultati stalno strmo rastejo. Z letošnjo sezono pa sem prišel do točko, ko lahko sam svetovni vrh že tipam. Če mi uspe še en tak napredek do naslednje sezone, kot mi je v zadnjih letih ...
Trenutno že 10 dni mirujem (s stališča treninga) in še 10 dni zagotovo bom, saj telo potrebuje popolno regeneracijo. Proti koncu maja bom postopoma začel s treningi in do takrat bom naredil tudi načrte za poletno sezono, ki jih bom seveda sporočil. Prihodnji dnevi in tedni pa bodo zame zelo pestri tudi na 'nešportnem' področju, tako da zagotovo ne bo dolgčas.