Žurnal 24: Na območju ameriškega gorovja Apalači rudarske družbe kot po tekočem traku razstreljujejo vrhove, da si olajšajo dostop do zalog premoga. Početje je pod drobnogled vzela EPA.
Nekoč so šli rudarji po rudo v goro, danes pa goro enostavno razstrelijo in ruda "se ponudi sama od sebe". Postopek je preprost: Najprej veliki bagerji odstranijo plast zemlje z vsemi drevesi vred, nato delavci v kamnino izvrtajo luknje in vanje vtaknejo eksploziv. Ko poči, delci peščenjaka in skrilavca poletijo tudi do 50 metrov visoko v zrak. Razkrite plasti črnega premoga bagerji potisnejo v dolino, pri čemer spet trpi površinska gozdna vegetacija, poroča AP.
Hude posledice brezobzirnega pridobivanja črnega premoga v ameriških Apalačih so dobro vidne s hriba Kayford Mountain na jugozahodu države Zahodna Virginija. 730 metrov visoki hrib je že tri generacije v lasti družine Gibson. "Še štiri leta nazaj je bil naš hrib 'palček', obdan z višjimi vrhovi, poraščenimi z gozdom, danes je naš hrib najvišja točka v okolici," pravi Larry Gibson.
Če bi se namere rudarske družbe Magnum uresničile, bi bil tudi Kayford Mountain že razstreljen. Družba je družini Gibson za hrib ponudila 150 tisoč dolarjev, vendar ni uspela.
Raznesli štiristo vrhov
Družbi Magnum in ostalim rudarskim podjetjem je v preteklih letih uspelo zravnati štiristo gorskih vrhov. "Mi smo najbolj ustvarjalna in inovativna industrija na svetu," pravi Jason Bostic, lobist družbe West Virginia Coal Association. V časih vladavine republikanske administracije Georgea Busha Bostic ni imel težkega dela. Bush osebno se je zavzel za intenzivno pridobivanje premoga, okoljevarstveni vidik pa je potisnil povsem v drugi plan.
Toda odkar v Beli hiši sedi Barack Obama, je Bosticovo delo postalo težje. Okoljevarstvena agencija EPA je marca zavrnila dva zahtevka za razstrelitev vrhov. Vzrok: uničevanje bujne vegetacije v Apalačih, ki so življenjski prostor 130 drevesnih vrst, še bolj pa onesnaževanje pitne vode. Iz razstreljenih vrhov pogosto začnejo bruhati vrelci vode z visoko vsebnostjo žvepla, svinca, selena in mangana, ki predstavljajo grožnjo vodnjakom in potokom.
Kljub vsemu se rudarskim družbam popolne prepovedi dosedanje dejavnosti ni bati. Apalaški premog je za ZDA preveč dragocen. Statistika je zgovorna: Kar polovico potrebe po elektriki ZDA zadovoljijo s termoelektrarnami. In tretjino vsega premoga ZDA pridobijo v apalaškem bazenu. Preveč, da bi se razstreljevanje Apalačev lahko kmalu končalo.
Varneje na fronti kot v rudniku
Navsezadnje je pomemben še varnostni vidik. Klasično rudarjenje v Apalačih je terjalo mnoge žrtve. V času prve svetovne vojne je veljalo, da ima rudar v Apalačih manj možnosti za preživetje kot pa ameriški vojak na fronti v Evropi. Nazadnje je eksplozija v rudniku Sago januarja leta 2006 terjala 12 življenj. Nasprotno razstreljevanje vrhov še ni zahtevalo nobene žrtve.