Primorske novice, Primorska - Neva Blazetič: V ATC Kanin so minuli konec
tedna odprli poletno sezono.
Obetajo si, da bodo med njo na Kanin prepeljali približno 17.000 potnikov, toliko kot lani. S hotelirji in sobodajalci se že dogovarjajo o ugodnih zimskih paketih za stacionarne goste. Ker so stroški gondolske žičnice visoki, računajo na dogovorjeno pomoč občine in prispevek države.
Poletna sezona na Kaninu se je začela minuli konectedna, vseh dilem o stroških, dolgovih in poslovanju pa še niso odpravili.
BOVEC, KANIN ► “Glede na to, da začetka poletne sezone nismo oglaševali, smo s prvim poletnim vikendom na Kaninu zadovoljni. Upamo na podobno število prevoženih potnikov kot lani, to je približno 17.000,” se nadeja direktor ATC Kanin Simon Klaut. Poletno ponudbo pod Kaninom so obogatili z razširjenim plezalnim parkom s 15 atraktivnimi plezalnimi smermi.
“Letošnja novost je adrenalinski izziv s spustom po jeklenici prek doline Krnica. Atraktiven in poučen je sprehod po urejeni in označeni naravoslovno učni poti. Zanimivo in vabljivo je tudi, da se je v teh vročih dneh na 2200 metrih mogoče tudi kepati, saj so vsepovsod še zaplate snega,” dodaja Klaut.
Del žičnice so obnovili
Gostje se lahko okrepčajo v restavraciji Prestreljenik in počivajo na terasi. Okoli 45 minut oddaljeno planinsko kočo s prenočišči bodo odprli v začetku julija. Od takrat dalje pa do konca avgusta bo gondolska žičnica obratovala vsak dan. Junija obratujejo ob vikendih.
Kot pravi Klaut, so v spomladanskem času opravili del zahtevne, temeljite obnove gondolske žičnice in pridobili uporabno dovoljenje za poletno obratovanje. “Doslej smo za vzdrževalna dela porabili 150.000 evrov, celotna obnova, v okviru katere moramo žičnico tako rekoč razstaviti in ponovno sestaviti, bo stala od 350.000 do 400.000 evrov. Z družbo Poma smo se dogovorili za poravnavo dela stroškov v prihodnjem letu. Razumejo, da je bila minula zimska sezona slaba,“ je zadovoljen. Kupili so tudi nov agregat za postajo C.
“Upniki razumejo, izvršb nimamo”
Kljub slabi zimski sezoni in težkim okoliščinam zaradi obremenjenosti z dolgo dostavno žičnico je Klaut optimističen glede poslovanja. “Zaposlenim redno izplačujemo plače. S strani upnikov, ki razumejo zagate s slabo zimo, nimamo nobene izvršbe. Je pa res, da smo družbi Promotur dolžni prek 200.000 evrov, glede na to, da je na naši strani pozimi smučalo manj smučarjev kot na njihovi.” Klaut meni, da so predvsem sodobnejše žičniške naprave na italijanski strani vaba za smučarje, ki v povprečju le tretjino časa vijugajo na naši strani. Minulo zimo je bilo to še posebej izrazito zaradi pomanjkanja snega na slovenski strani smučišča. “S Promoturjem se dogovarjamo, da bi ključ delitve prihodkov spremenili, tako da po zimski sezoni nihče ne bi bil nikomur nič dolžan oziroma, da bi ATC Kanin v zameno za več prevoženih smučarjev na italijanski strani Promoturju plačal zgolj nekaj tisoč evrov.”
ATC Kanin se dogovarja tudi z največjim upnikom, družbo Hypo Leasing, za odpis dela dolga, ki v celoti znaša 4,5 milijona evrov. “Ta dolg stalno reprogramiramo. Upnik zaznava, da ga bomo težko poplačali. Upamo, da bi nam polovico dolga odpisali. S tem bi se naš letni dolgo do njih, ki zdaj znaša 550.000 evrov, prepolovil,” pravi Klaut.
Država in občina na pomoč
Zaradi dolge dostavne gondolske žičnice, ki letno povzroča približno 800.000 stroškov, je smučišče od začetka obratovanja v škripcih. Občina je pod vodstvom prejšnjega župana Danijela Krivca to razumela. Da bi ohranili turizem v dolini, je občinski svet sprejel sklep o koncesiji za celoletno prevoznost gondolske žičnice, na račun katerega naj bi družbi ATC Kanin letno pomagali z največ 400.000 evri.
V zaostrenih razmerah je občina z novim županom Sinišo Germovškom te izdatke vzela pod drobnogled. Kot pravi Klaut, občini redno dostavljajo vse račune: “Pripomb s strani občine doslej ni bilo.“
Germovšek, ki podpira ohranjanje smučišča, pravi, da bodo natančno razmejili stroške, ki zadevajo gondolsko žičnico. Za naprej pa meni: “Ne more le občina pomagati smučišču. Nujna je podpora države in tudi turističnega gospodarstva, ki pa v teh razmerah po mojem mnenju denarnih izdatkov za pomoč žičnicam ne zmore.”
Podpredsednik združenja slovenskih žičničarjev Aleš Uršič pravi, da je o kakršnikoli državni pomoči dostavnim žičnicam preuranjeno govoriti: “Imamo pa realno upanje, da bo ministrstvo za infrastrukturo razumelo probleme in vsaj delno pomagalo.“ Klaut bi bil že z 200.000 evri državne pomoči zelo zadovoljen.
NEVA BLAZETIČ