Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bazen sredi planinskega raja

Slovenske novice - Boštjan Fon: Agrarna skupnost Javornik - Koroška Bela se je pred dnevi lotila izgradnje močila, nekakšnega zbiralnika za vodo, ki jo potrebuje živina na paši, in s tem razburila naravovarstveno javnost —

Izpred planinskega stana, ki je obnovljen bolj podoben gostišču, vodi razrito vozišče za delovne stroje do Korenščice, predela, kjer je s plastično folijo obložen bazen, velik trideset krat petindvajset metrov — Območje so po našem poizvedovanju obiskale ustrezne inšpekcijske službe, ki naj bi odgovornim kmalu izrekle kazni; te lahko dosežejo skoraj 42.000 evrov

Narava je kot mamino naročje: mehko in toplo. A človek sili v naročje napredka, trdo in hladno zareže v naravo z betonskimi ali plastičnimi snovanji, ki bi mu prinesle še nekaj novcev več za njegov napuh. Kaj je gnalo brihte, ki so si sredi Korenščice zamislile s plastiko obložen bazen velikosti trideset krat petindvajset metrov, do tja pa skozi gozdne predele, v kritju poboljšanja vlake, speljale kar pravo cesto, ki jo lahko premaga celo širok tovornjak, bomo težko izbrskali. Kmečka pamet zagotovo ne, čeprav se vse dogaja na področju, kjer naj bi se na najbolj neoporečnih predelih v visokogorju pasla živina. Ker kmečki um dobro ve, da dokler se človek uči od človeka in ne od narave, ne bo nikoli izboljšal sveta.

Gorska vila

Pravi plaz očitajočih besed je sprožil gradbeni poseg v Karavankah, na Korenščici, predelu nad planino Svečica, kjer je nekoč stal pastirski stan. Danes je tam že kar mala gorska vila, ki vzbudi sume, da bo nekdo poleti in čez vikende postal ponudnik gostinsko-gastronomskih užitkov gorskim popotnikom, ki do tja zlahka prikorakajo čez Pusti rovt iz smeri Planine pod Golico ali Pristave. »Pred nekaj leti, natančneje v letih 2005 in 2006, so kmetje z izigravanjem zakonodaje – enokilometrsko vlako so vsake toliko časa podaljšali za en kilometer – do planine prek ekološko pomembnega območja in območja Nature 2000 zgradili cesto. Brez politične podpore občinskih veljakov in institucij za varstvo narave, ki so zamižale na eno oko, seveda ne bi šlo,« smo zasledili sporočilo enega izmed lokalnih poznavalcev položaja na območju, ki ga za svoje potrebe uporablja agrarna skupnost Javornik - Koroška Bela: »Rastišča zaščitenih rastlin, ki rastejo na planini, so se morala brez predhodnega soglasja zavoda za varstvo narave umakniti ambicijam posameznikov, ki so v nasprotju z njihovimi očeti povsem izgubili čut za sonaravno gospodarjenje prostora.«

Zasopihali smo navkreber, šli po res odlični cesti do višine Svečice ali Belske planine, kot jo z drugim imenom še prepoznajo nekateri, in prišli na prostrane planjave, kjer leži v poletnih dneh dehteča preproga, stkana iz zoisovih vijolic, alpskega kosmatinca, clusijevih sviščev in avriklja pa alpskih zvončkov in narcis. Sredi tega, skozi borovce zarezano, vodi naravnost naprej razrito vozišče za delovne stroje. Sledili smo mu in na Korenščici, nekaj minut stran od pastirskega objekta, obstali odprtih ust. Sredi gorskega sveta je zijala luknja, prav sveže narejena, in okoli poteptatno zemljišče. Grozljivka, storjena naravi, je bila dopolnjena s plastično folijo, ki prekriva bazen, ki naj bi bilo močilo za vodo, ki jo potrebuje živina. Nekdaj so dedje, ki so pasli živino na takih predelih, močilo naredili tako, da so na kraj zgnali živino, ki je s teptanjem naredila lijak.

Naravovarstvenik tako, inšpektor drugače

Ko smo še isti dan po uradnih poteh pristojne povprašali za mnenje, smo bili prepričani, da se bo na Korenščico kaj hitro podvizal pristojni, od države pooblaščeni naravovarstvenik, in zadeli smo! Metod Rogelj iz Zavoda RS za varstvo narave, enota Kranj, je pojasnjeval: »Po slovenski zakonodaji v območju Natura za gradnjo vodnega zbiralnika ni treba pridobiti naravovarstvenega soglasja, v ekološko pomembnem območju pa naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti za noben poseg.« Torej lahko vsak rije, kjer mu najbolj ustreza! Toda na planini je bil še nekdo: inšpektor za okolje iz Inšpektorata RS za okolje (IRSOP), ki je ugotovil, da je na planini zgrajen vodni zbiralnik, dostopna pot od koče do zbiralnika in položen cevovod po ločeni trasi od zbiralnika do koče: »Investitor si za gradnjo poti in cevovoda ni pridobil naravovarstvenega soglasja. S strokovnega vidika gre za neprimerne posege, izvedene na neprimeren način.«

Za območje posega na planini Svečica so bili na IRSOP precej natančni: »Inšpektor za okolje ima v primeru, ko ugotovi, da so kršene določbe zakona o ohranjanju narave ali predpisi, izdani na njegovi podlagi, med drugim tudi pristojnost odrediti vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prejšnje stanje. Vzpostavitev v prejšnje stanje odredi v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem Zavoda RS za varstvo narave.« Ker so se pojavili dvomi, češ da planina sploh ne spada v območje Natura 2000, so na IRSOP podali: »Območje vlake od koče do močila ter močilo spada po zakonu o ohranjanju narave v Natura 2000 Karavanke (ID: SI3000285) in Ekološko pomembno območje Karavanke (ID: 21300)« Znano je, da uredba o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 nima kazenskih določb in torej izrekanje glob za kršitev uredbe ni mogoče. Torej se lahko vsi vpleteni v gradnjo močila pri agrarni skupnosti Javornik - Koroška Bela oddahnejo. Hja ... Iz IRSOP so nam še posredovali: »Glede na ugotovitve inšpekcijskega pregleda obstaja utemeljen sum, da je bil z izvedenim posegom kršen krovni zakon, zakon o ohranjanju narave, ki za obravnavano kršitev predvideva globo v razponu od 4172,93 evra do 41.729,26 evra za pravno osebo in globo od 208,65 evra do 2086,46 evra za odgovorno osebo pravne osebe.«

Boštjan Fon

25.10.2010

Sončni vzhod na Korenščici (Foto: Boštjan Fon)

Nekdo bo za nasilje nad naravo krepko segel v žep. (Foto: Boštjan Fon) 


G-L: Razdejanje na planini Svečica

G-L: Uničena najlepša planina v Karavankah!

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

3 komentarjev na članku "Bazen sredi planinskega raja"

Tomaž Ogrin,

Občina Jesenice se spreneveda. Mirno lahko poseg prijavi inšpekcijam in zahteva drastične kazni in to tudi utemelji. Imajo celo medobčinski inšpektorat in redarstvo občin! Pa tudi država greje inšpektorje.

Zavod za varstvo narave, čeprav kdaj ščiti, vendar ne prvič, išče opravičila, kako nekaj ne more. Če si investitorji večkrat omislijo odvetnika (Elektro Primorska, državno podjetje !, za nameravano gradnjo vetrnic na Volovji rebri kar odvetniško hišo Senica), bi se odvetnikov morali poslužiti tudi Zavodi za varstvo narave.

118. člen Zakona o ohranjanju narave

(zastopanje interesov ohranjanja narave)

Zavod ima pravico in dolžnost zastopati interese ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot v vseh upravnih in sodnih postopkih, katerih predmet so sestavine biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovana območja.

Imajo pravico in dolžnost!!!!Naj sprožajo postopke! zoper uničevalce naravnih vrednot Slovenije. Leto 2010 je celo Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. V Sloveniji se uradno smejemo tej mednarodni pogruntavščini!

Marsikateri organizaciji bi sodniki odrekli pravico do postopka, oni imajo pa vse pristojnosti po zakonu. Koliko postopkov so doslej sprožili? Koliko nujnih sprememb neustrezne zakonodaje so predlagali za boljšo zaščito tistega, ki je podlaga za njihovo ustanovitev in plačevanje.

Avto v planine: na spisek gresta še Krstenica in Dedno polje pa seveda Lipanca. Ogromen prispevek k motoriziranemu razvrednotenju naših visokih planin v TNP in Karavankah je dal Zavod za gozdove, Območna enota Bled, še posebej vodja g. Avsenek.

Škoda je že tolikšna, da se ne moremo več iti diplomacije, tudi do Zavoda za varstvo narave ne več!


Tomaž Ogrin,

Še to: PZS mora korenito spremeniti svojo držo ob razvrednotenju planin in gora. Ima tudi status organizacije z javnim interesom na področju narave (po Zakonu o ohranjanju narave).

PZS mora iti v boj ! za ohranjanje naravnih vrednot Slovenije. Ne da pisarimo posamezniki svoja osamljena stališča, PZS pa tiho gleda vse skup. Ne intervenira pri predsedniku vlade, parlamenta, državnih komisijah, pri ministrih s svojo več desettisoč članov vredno močjo.

Ali pa morda večina planincev vendarle podpira te posege. Ali pa jih baš boli za vse skup.

Kje smo opevani Slovenci - planinski narod?


Aleš Zdešar,

Izvirni greh pri tovrstnih posegih je v kmetijski politiki. Ne bom se dosti zmotil, če napišem, da je denar za cesto, vodni zbiralnik, obnovo stanu prišel prek kmetijskih subvencij. Te subvencije bi morale biti namenjene ohranjanju tradicionalnega pašnega kmetijstva in ne razvoju cestne infrastrukture in gostinstva. Učimo se lahko iz bohinjskega primera, kjer je nekaj planin brez avtomobilskega dostopa še vedno živih (Planina v Lazu, Velo polje, Krstenica), planine z avtomobilskim dostopom pa so že davno tega postala počitniška naselja (Planina Zajamniki, Uskovnica, Praprotnica, Voje, ...).

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46097

Novosti