Avtor Marjan Žiberna, spremna beseda Pavle Kozjek, Izdala in založila Založba VED, 1. izdaja: maj 2008
Uredila Andrej Ferkolj, Iztok Vrhovec
Oblikovanje ovitka Iztok Brodnjak
Prelom K. Rok
Tisk Medium
© Marjan Žiberna, VED, 2008
www.svarun.org VED@svarun.org
821.163.6-992
ISBN 978-961-6574-58-7
COBISS.SI-ID: 238758656
Literarizirani potopis, mehke platnice, 21 cm x 14,5 cm, 208 strani. Knjiga je že v prodaji (cena 22,95 EUR) pa tudi v številnih knjižnicah. naročiti pa jo je mogoče tudi pri avtorju: MarjanZiberna@hotmail.com, 041 935 887
V s e b i n a
Uvodna beseda: Pavle Kozjek
1. Okužba
2. Beli rikšar
3. Erecto, ergo sum
4. Valilnica
5. Na štrudelj v Namče
6. Kraljestvo ranjenih Egonov
7. Podoba iz sanj
8. Čakalnica
9. Čez steno
10. Pristavek
Uvodna beseda
Pavle Kozjek
Ne vem, koliko knjig še kani napisati Marjan Žiberna. Na njegovem mestu z drugo ne bi odnehal; v primerjavi z njegovim prvencem Beznica v Kitalah je Bazni ščurek namreč lep korak naprej. Pa s tem niti najmanj nočem namigovati, da prva knjiga ni bila vredna branja. Toda druga se zdi kot njena nadgradnja, spušča se na zahtevnejši teren, v opis neke specifične življenjske izkušnje in s precej zrelim razmišljanjem.
Kot je mogoče uganiti iz naslova, gre seveda za himalajsko odpravo. A tokrat z zornega kota nekoga, ki v njej ni neposredno ali, če hočete, »tekmovalno« udeležen (seveda gre za tekmo v širšem pomeni besede: z naravo, s samim seboj, svojimi slabostmi in z omejitvami...). A bazni ščurek se v moški družbi, ki se je odločila za začasen prostovoljni umik od vseh dobrot in dobrin civilizacije, znajde prav dobro, kot da bi bil zraven že od nekdaj. Morda zato, ker se je bil nekoč vajen tudi sam marsičemu odrekati na račun idealov.
Skozi celotno zgodbo je v ozadju čutiti vprašanja, kot so »čemu?« in »zakaj?«, ki na trenutke prevladajo nad celotnim dogajanjem. Kje so vzroki, motivi za takšno na videz, s stališča »normalnega človeka«, dokaj nesmiselno početje? Je to banalnost, brezizhodnost in dolgočasje, v katero se vse prepogosto spreobrača naš vsakdan? Odgovore, ki jih je toliko, kot je v knjigi oseb, neopazno dobivamo med vrsticami, prek dialogov in razmišljanj. Pa vendar, odgovori so ...
Morda bo kdo porekel: lahko je razumeti in podoživljati bazne tabore himalajcu, ki je skoraj tri leta svojega življenja posvetil odpravam na vse mogoče konce sveta. Morda res; toda take zgodbe vsakdo doživlja na svoj lasten, originalen način. Marsikdo bo vse skupaj ohranil zgolj za svojo zasebno zbirko spominov, ki jih bo pestoval na stara leta ob toplem kaminu ... Ali pa morda tudi čim prej pozabil, če v njih ni bilo najti ničesar, kar bi bilo vredno ohraniti. Bazni ščurek Marjan vsekakor ni med slednjimi, saj jih je pripravljen prinesti na svetlo in deliti z drugimi v naturalistično bogatem - z malo pretiravanja bi lahko rekel kar »baročnem« - jeziku, ki me je na trenutke spomnil na sočne zgodbe opisovalca majhnih radosti življenja, Blaža Ogorevca. A le na trenutke, saj se bazne zgodbe vseeno dogajajo na drugačen, »himalajski« način, kjer je kljub individualizmu, ki ga nikoli ni mogoče zaobiti, vse podrejeno nekemu »velikemu cilju«. Običajno je to vrh neke mrzle, zahtevne, pogosto tudi nevarne gore. A kdo pravi, da so izkušnje življenja in medsebojnih odnosov v prvinskem okolju baznih taborov manj pomembne?
Knjiga na takšna vprašanja seveda ne daje neposrednih odgovorov. Vsakdo, ki je vsaj povohal vzdušje baznega tabora, bo v njej nedvomno našel delček svojih občutij. Za tiste, ki ga še ne poznajo, pa je Bazni ščurek lahko izziv - nekaj, kar je v življenju morda treba poskusiti ...