Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Velika nevarnost snežnih plazov, ki je trenutno razglašena za sredogorske in visokogorske pokrajine zahodne polovice Slovenije, se bo zato že v naslednjih dneh zmanjšala, še vedno pa ne bo odveč pazljivost pred belimi zmaji na izpostavljenih mestih.
Že kar prve dni februarja smo marsikje po Sloveniji presegli skupno količino padavin preteklega meseca! Ponekod so začeli vodotoki že razlivati, a do česa hujšega ni prišlo. Sneg je namreč spet ostal vsaj pol višinskega kilometra previsoko, saj bi morale prijadrati snežinke vsaj do dna dolin in kotlin osrednje Slovenije. Zrak nad prej omenjenimi pokrajinami pa je bil tudi to pot za snežni ples pretopel, saj so bile pozitivne temperature tudi v sredogorski zračni plasti. Malce nižje je snežilo le v Dolini in Bohinju (tako imenovana znižana snežna meja zaradi zatišne lege pred toplimi vetrovi zahodne do južne smeri), kjer pa se tudi ne morejo pohvaliti s prav debelo snežno odejo. Povsem drugače je nad temi dolinami oziroma v večjem delu Julijskih Alp, kjer je na dober meter podlage padlo prav toliko novega snega. Še dobro, da je danes tam zgoraj precej toplo, saj je ničta izoterma (črta, ki razmejuje območje z enako temperaturo nadmorsko višino določene temperature) precej nad 200 metri, zato se sneg sorazmerno hitro seseda in preobraža.
ČLOVEK - PLAZOVNI NEBODIGATREBA
Velika nevarnost snežnih plazov, ki je trenutno razglašena za sredogorske in visokogorske pokrajine zahodne polovice Slovenije, se bo zato že v naslednjih dneh zmanjšala, še vedno pa ne bo odveč pazljivost pred belimi zmaji na izpostavljenih mestih. Seveda velja ta nasvet izkušenim obiskovalcem zasneženih gora, pa še ti naj ta konec tedna raje uberejo manj strme poti prek prisojnih in privetrnih ter gozdnatih pobočij. Pri tem naj se izogibajo grapam in žlebovom oziroma naj jih po možnosti prečkajo na najožjem mesti ter nižje spodaj, kjer je manjša možnost, da bomo sprožili plaz. Vsi večji snežni plazovi so se v teh dneh sprožili že med zadnjim sneženjem in takoj po njem, zdaj pa čakajo na nas nekoliko manjši, a toliko bolj nevarni. Prav človek, natančneje njegova gaz ali smučina oziroma sila, s katero pritiska na površino snežne odeje je najpogostejši vzrok za porušitev ravnovesnega stanja sil v snežni odeji na nagnjenem pobočju. Po domače povedano je prav naših toliko in toliko kilogramov, v povprečju jih je vedno vsaj nekaj preveč, krivih za nastanek plazu. Največja težava belih zmajev je prav njihov rahel spanec!
SNEŽNA DESKA
Ker se bo v gorah že jutri spet ohladilo pod ledišče, zapihal bo namreč zmeren veter severozahodne do severne smeri, bo to kot nalašč za nastanek zahrbtnih klož, ki jih lahko najbolje opišemo kot rahlo do trdno snežno skorjo ali desko. Ta nas najpogosteje ne drži na površini snežne odeje, posebej če hodimo, smučarji imajo z njo manj težav. Tako pod enimi kot drugimi pa na strminah, kjer moramo že delati zavoja oziroma hoditi v ključih, tovrstna deska rada poči. In to ne le pod nami, temveč lahko tudi precej daleč okrog nas - tudi del pobočja! Motnja, ki jo povzroči naš obisk zasnežene strmine se v takem primeru širi hitro in daleč, zato se kar naenkrat znajdemo med navzdol vse hitreje premikajočimi se snežnimi kladami. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da do tega sploh ne pride! V nasprotnem primeru nam bo trda predla, potrebovali pa bomo tudi nekaj sreče. Zato v teh dneh v gore nikar sami, temveč le v družbi izkušenih in po preverjenih, od plazov odmaknjenih poteh. Nekaj časa torej še ne bo dobro motiti rahlega spanca belih zmajev, zato jih raje občudujmo od daleč, od koder so prav krotki.
Miha Pavšek