Tokrat beseda rije v smeri PZS ter trenutnih vremenskih in snežnih razmer.
Črkovani prebliski niso nujno tudi stojišče, stališče uredništva.
Na najvišjem slovenskem planinskem vrhu je dolgo sedel dedal Ekar, dokler nista prišla dva mlada Ikarja. Še danes tu in tam perje frči naokoli.
Po planinskem bontonu se na vrhovih ne vpije. Zato PZS svoje skupščine sklicuje v dolinah, da se lahko preglasujejo.
Vrh vsake organizacije, tudi planinske, je kot vrh gore. Tisti, ki stoji na vrhu, ima največ potenciala in moči, a vrh vendarle nudi najmanj manevrskega prostora.
Navdušen gornik ima na svojem brlogu napis Razgledi. Večkrat sem se poskusil razgledati, pa sem vsakokrat naletel na meglo.
Demon Kratij je predpisal skupščinam, tudi planinski: ni pomembno, kdo ima prav, ampak katerih je več.
Voditelji planinske organizacije pospešeno gradijo novo, veliko, vseobsegajoče planinsko občestvo (po nemško »reich«). Na poti so jim predvsem Korošci in Štajerci z Manjo na čelu.
Ko se gornik znajde v nevarnosti, posreduje gorska reševalna služba, ko pa v nemarnosti, posreduje policija. Do kolikšne mere sta obe funkciji združljivi?
Ali nam bodo v prihodnje tudi zdravniki pisali kazni zaradi uživanja neprimerne notranje opreme (prehrane)?
Zaokrožitvena napaka: 15. maja so ugotovili, da »se brez skrbi lahko podate nekje do 2000 metrov visoko«. Natančna višina je bila 1796 metrov in se nenehno dviguje! Pri hitrosti 26 metrov na dan se bo do 25. junija dvignila na 2.864 metrov.
Stanje na 26. maja: nad 2082 metri morate imeti dereze in cepin, predvsem pa zdravo pamet. Nižje se po rožicah ne hodi v derezah.
Posebna gorska policijska enota bo v prihodnje preverjala, ali planinci pohodijo rožice v primerni ali neprimerni obutvi.
Bilo je nekoč … pa ne Vremenski kotiček, Mihov je bil Vremenski kotliček! Oddaja je bila nekoč na frekvencah, kjer danes oddaja radio Pacient. Ena črka spremeni vse … a Dušan Uršič je spremenil kar osem od desetih črk in se preimenoval v Samo Glavan.
Iztok Snoj