Delo - Ljudmila Bokal: Kaj pa je tebe treba bilo – freeride
V zadnjem desetletju se med zimskimi športi vse bolj uveljavlja nova oblika smučanja, imenovana freeride. Izraz se je začel najprej pojavljati v različnih športih, zlasti v gorskem kolesarstvu in deskanju na vodi. Skupna značilnost jim je gibanje v naravi, poleg športnega udejstvovanja pa še sproščen, svoboden odnos do nje, kar dokazuje tudi naslednji citat iz Dela (30. marca 2007): »A še bolj deviške so neskončne poljane, zasute s suhim pršičem. Verbier je paradiž za različico smučanja, ki se ji reče 'freeride'. Ta izraz ne pomeni samo prostega smučanja, temveč vsebuje tudi neki poseben svobodomiseln življenjski slog, neko drugačno estetiko, popolno svobodo, prvinsko zlitje z naravo ...«
Najbolj trdno se je izraz uveljavil v smučanju. Freeride smučarje ponavadi na vrh hriba pripelje helikopter, nato pa drzno iščejo pot navzdol preko strmin, skal, prelomnic, skokov čez kratke stene, pri čemer jih lahko spodbujajo tudi gledalci. To ni alpinistično smučanje, čeprav ga mnogi z njim zamenjujejo. Smučar lahko uporabi tudi desko, takrat govorimo o freeride deskanju, če pa smuči, pa o freeride smučanju. Tu pa izraz že kliče po natančnejši strokovni določitvi. S podobnostjo alpinističnemu smučanju, s freeride deskanjem, freeride smučanjem se izraz freeride cepi vsaj na tri pomene. Enemu temeljnih načel pri terminološkem obravnavanju izrazov, da je najprej treba ugotoviti pomensko polje izraza in nato preiti na izraz sam, je s tem zadoščeno.
Izraz je prevzet iz angleščine. Slovenščina nekatere prevzete besede zlahka vsrka, druge pa manj. Glasovna podoba izraza freeride se težko nasloni na slovenske glasovne snope pojmov. V takih primerih jezik rad oblikuje slovensko sopomenko. Tudi ob tem izrazu se jih je pojavilo kar nekaj. Prosto smučanje, prosti spust, prosta vožnja, smučanje čez drn in strn, smučanje zunaj urejenih smučišč so izrazi, ki se za sedaj rabijo za angleški freeride, vendar se še nobenemu od njih ni posrečilo preriniti v osprednje in na jezikovno obrobje odmakniti druge. Z jezikovnega gledišča je pomensko in skladenjsko še najbolj pripravna zveza prosto smučanje. A raba bo izraze lahko tudi po svoje prečistila in se ob določenem izrazu ustalila. Pomembno je, da bo ta imel jasno določen, prepoznaven in enkraten pomen. Pomen se bo tako leksikaliziral, če bo le tako smučanje še aktualno. A za sedaj o tem ni dvoma.
Pri jezikovnem presojanju take mnogotere izrazne ponudbe imajo pomembno vlogo terminološki slovarji. Ti s slovaropisnimi sredstvi (označevalniki) razčiščujejo pomensko prekrivanje ob sopomenkah, dajo jezikovno in strokovno ustreznim izrazom prednost, manj rabljene pa odmaknejo od jedrnega dela. Kar nekaj strok je popis svojega strokovnega besedja že dobilo. Tudi za smučanje se v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravlja smučarski slovar. Upajmo, da se bo v zgoraj omenjeni izrazni pestrosti našel izraz, ki bo nejasni angleški freeride enoumno nadomestil in bo ustrezno leksemsko razmerje med njimi prikazano tudi v tem slovarju.
Ljudmila Bokal
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU