Večer, Okolje - Darja Lukman Žunec: Šturmovci so krajinski park, svet pod haloškim robom, neokrnjena narava v trikotniku, ki ga oblikujeta Dravinja in Drava ob svojem srečanju.
Naravovarstveniki so si za zaščito Šturmovcev prizadevali že pred desetletji in od leta 1979 je zavarovan kot krajinski park. Celotno njegovo območje je s staro dravsko strugo vključeno tudi v območje evropskih zavarovanih območij narave Natura 2000. Toda apetiti po grobem poseganju vanj so bili in so še vedno zelo močni. Ob tem ni nezanimivo, da prav nikoli svojih apetitov nad ozemlji v njem in ob Dravi niso kazali najbližji domačini, ki imajo tam svoja zemljišča. Tudi večinoma niso črno odlagali odpadkov v njem domačini, temveč ljudje od drugod, nad katerimi so se domačini zgražali. Ker zemlja zaradi skromne plasti humusa na srečo ni primerna za intenzivno kmetovanje, se ga tam tudi niso dolgo lotevala večja kmetijska posestva. Domačini zato brez težav upoštevajo navodilo o omejeni rabi prostora in imajo tam večinoma ekstenzivne travnike in le redkeje intenzivnejše nasade koruze.
Tudi človekova zasluga
In prav košnja ter steljarjenje in nabiranje suhega lesa, kot običajne rabe prostora že od nekdaj, so v Šturmovcih ohranili to svojevrstno kombinacijo naravnega sveta, kot ga je večinoma oblikovala Drava s svojim poplavljanjem, in kulturne krajine. V katero je človek previdno stopal le, ko je bilo treba pokositi ali pobrati odpadel ali z vodo nanesen les za kurjavo ali v jeseni pograbiti listje.
Četudi so Šturmovci zavarovani s slovensko in evropsko zakonodajo, so znova izpostavljeni apetitom, da bi vanj in obnje postavili hitro cesto Ormož-Slovenska Bistrica. V Šturmovce bi radi načrtovalci hitre ceste predvsem posegli z njo in novim mostom, v preostale dele širšega območja stare dravske struge pa bi prebivalci Gajevcev in Placerovcev radi potisnili visokonapetostni daljnovod Cirkovce-Pince. Ljudje, ki so nekoliko oddaljeni od parka, ga ne poznajo in ne dihajo z njim, si predstavljajo, da bi hitra cesta naredila manj škode naravi v Šturmovcih in ob Dravi kakor pa denimo ljudem ob novi trasi hitre ceste. Podobno velja tudi za daljnovod, ki je zasnovan v neposredni bližini obdravskih naselij. Tudi tam domačini govorijo, naj daljnovod pomaknejo k reki, saj po njihovem gnezdenje ptic in neokrnjena obdravska loka in sipine, večinoma dojeti kot neproduktivno grmovje, pač ne morejo biti več vredni kot zdravje ljudi, ki naj bi bilo zaradi sevanj ogroženo.
V zagovor zaščitenim območjem narave je treba povedati, da območij, kot so Šturmovci, v Sloveniji ni veliko, še bolj dragoceni so z evropskega vidika. Še posebno poseg s hitro cesto bi bistveno zmanjšal možnosti, da si bodo lahko sploh kdaj neokrnjeno in svojevrstno kulturno krajino ogledovali bodoči rodovi.
Zakladi Šturmovcev
In kaj je tako dragocenega v krajinskem parku, da se kaže zanj z vso silo zavzemati, kot to počnejo ornitologi in naravovarstveniki? V današnjih stiskah se morda komu zdi, da je divja narava ničvredna, če z njo ne moreš nič zaslužiti. Pa vendar tudi s tovrstno ničvrednostjo ni povsem tako, ker je vse več tistih, ki radi peš ali s kolesi zahajajo v park. Njihov obisk, čeprav ne pretirano množičen, gotovo vsaj malo vpliva tudi na dobrobit bližnjih prebivalcev. In če bi znali ponuditi še kako mirno in nevsiljivo ponudbo ter tudi širšemu krogu prikazati svoje ljudsko izročilo, vezano na Šturmovce, bi lahko imeli še kaj več. A to je druga zgodba.
Šturmovci torej morajo obstati, ker je teh 125 hektarjev zaščitene narave kljub grobim posegom z izgradnjo Ptujskega jezera, ki je potopilo precej naravnih dragocenosti, stari strugi Drave pa odvzelo poplavno moč tudi v nenaseljenem delu, v preteklosti obstalo kot priča pokrajine, ki jo je oblikovala ta mogočna reka. Njene moči so zaradi jezera in jezu res zdesetkane, a njene ostanke je mogoče opaziti le še v Šturmovcih. Še vedno je tam nekaj za življenje ob reki in v reki značilnih življenjskih okolij. Tu lahko obiskovalec še vedno vidi prodišča, plitvice, mrtve rokave ali mrtvice in seveda še nekaj živahnih izvirov, iz katerih tečejo čisti potoki pod skupnim imenom Studenčnice. Človekov spoštljivi odnos do tega prostora je prispeval svojevrstno kulturno krajino, kot so v Evropi redki košeni in nekošeni poplavni travniki in poplavni gozdovi. Še vedno je ohranjeno izjemno bogastvo živalskega in rastlinskega sveta. Med pticami so ornitologi in drugi ljubitelji narave ponosni na kar 230 vrst ptic, kar devetdeset jih svoja gnezda spleta in skrbi za nadaljevanje vrste prav v skritih kotičkih Šturmovcev. Med temi vrstami je tudi nekaj izjemnih in tudi ogroženih vrst ptic. Ornitologom zaigra srce ob malih martincih, malih deževnikih in vodomcih, ki živijo ob vodi. In tudi ob zaradi sonaravnega gospodarjenja domačinov preživelih ogroženih pticah, kot sta denimo sirijski detel in smrdokavra. Široko se jim nasmeji ob pogledu na živahno populacijo rjavega srakoperja ... Tudi drugi ljubitelji narave imajo ob ornitologih v Šturmovcih veliko videti: razveselijo živopisni metulji in veliko različnih vrst kačjih pastirjev.
Svet orhidej je prav tukaj
Botaniki in ljubitelji cvetic, teh seveda, ki rastejo v naravi, pa kar vzdihujejo, ko zagledajo neintenzivne travnike, na njih pa izmed skoraj petsto zabeleženih vrst rastlin predvsem divje orhideje. Čeprav so nekatera rastišča zaradi gnojenja in spremembe travnikov v njive močno ogrožena, uspeva v Šturmovcih še vedno kar devet vrst orhidej. Čeladasta kukavica, trizoba kukavica in piramidasti pilovec, čebeljeliko mačje uho in zavita škrbica so za poznavalce orhidej, za katere se splača na sprehod po parku. Tudi mladi se na naravoslovni učni poti po Šturmovcih ponavadi dobro počutijo. Park in divjina se prepletata z vodnim in obvodnim svetom. V avgustu je mogoče doživeti tudi izvirno prireditev Košnja na stari način, ko se domačini zgodaj zjutraj pripeljejo preko reke z "barno", kosci kosijo ročno, nakošeno raztegnejo v plaste, po malici pa skupaj z grabljicami naložijo travo na konjske vprege in jo odpeljejo na sušenje v urbanejši del obdravskega sveta. Tudi v tej prireditvi je mogoče zaznati, kako šturmovski svet daje ljudem veliko razlogov za veselje in hkrati omogoča, da od narave dobijo nekaj krme za živino ali nagrabijo steljo. Ni veliko, a prav zaradi te neintenzivne rabe so Šturmovci postali vredni ne le slovenske, temveč tudi mednarodne pozornosti in zaščite. Šturmovci so namreč, skupaj z Dravo, območje, ki izpolnjuje tudi merila za uvrstitev na prestižni seznam mednarodno pomembnih mokrišč po Ramsarski konvenciji. Bo to dovolj, da Šturmovci kot zaščiteno območje Nature 2000 kljub še vedno aktualnim apetitom ostanejo nedotaknjeni?
Darja Lukman Žunec