Delo, 18.03.2004, Slovenija - Tomaž Branc: Na predlog županje Evgenije Kegl Korošec so bohinjski občinski svetniki na sredini izredni seji podprli dopolnjen predlog zakona
Tretja izredna seja občinskega sveta občine Bohinj
Bohinjci so za nov zakon o TNP
Največ koristi si obetajo od razvoja turizma in od države, ki bo glavni financer projektov in naložb občine na območju parka
Bohinjska Bistrica - Na predlog županje Evgenije Kegl Korošec so bohinjski občinski svetniki na sredini izredni seji podprli dopolnjen predlog zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so ga pripravili štirje poslanci s prvopodpisanim Dušanom Vučkom na čelu. K zakonu so podali tudi nekaj pripomb, ki pa so bolj ali manj kozmetične narave. Bohinjci so se za podporo odločili predvsem zato, ker jim predlog novega zakona ponuja boljše možnosti za gospodarjenje, zlasti za razvoj turizma ob jezerski skledi.
Občina Bohinj je upoštevala referendumsko izraženo voljo prebivalcev naselij Stara Fužina, Studor in Ribčev Laz, da ostanejo znotraj obstoječih meja parka, vendar zunaj osrednjega območja. V osrednjem območju po novem predlogu ne bo več nobenega naselja, zato pa so v njem ostale številne komercialno uporabne bohinjske planine in gozdovi. Predlagatelji so se odločili, da tudi znotraj najbolj varovanega območja v Sloveniji določijo enajst con (ena od njih je tudi Bohinjsko jezero in obala), ki jih bo mogoče gospodarsko izkoriščati.
Po mnenju svetnikov pomeni predlog novega zakona velik napredek pri razvojnih usmeritvah, ki so mišljene kot nadomestilo lokalnemu prebivalstvu za omejitve, ki veljajo na območju parka in so jim podvrženi. Zlasti jih je razveselila določba, da bo država vse projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka (kanalizacijski sistem, ureditev cest...) odslej sofinancirala v višini 80-odstotne predračunske vrednosti.
Velik del razprave so namenili možnostim razvoja turizma v občini, na katerega pa imajo domačini zelo zmogljivosti poglede. Nekateri bi gradili velike hotele, drugi bi pri gradnji turističnih kapacitet omejili število ležišč na 80. Svetnik Jože Cvetek je celo predlagal, da bi prebivalce Bohinja razdelili na "avtohtone" in "priseljene" , ter da bi si lahko največji kos turistične pogače odrezali pristni Bohinjci in njihovi dediči. Svetnik in bivši župan Zoran Kramar se s predlogom zakona ne strinja. Po njegovem je Bohinj na dobri poti, da v prihodnosti postane "kraj, kjer bo živela edino še elita" , ki bo imela denar, da bo na zaščitenem območju, kjer je gospodarjenje prepovedano ali vsaj močno omejeno, lahko preživela. Zavzel se je za idejo, da bi Bohinjci vzeli razvoj občine v svoje roke, saj se je v preteklosti mnogokrat dogajalo ravno nasprotno. Okrcal je upravo Triglavskega narodnega parka, ki je v preteklosti po tekočem traku podajala negativna mnenja za posege v prostor, tudi če je šlo za popravilo cest ali obnovo podporne ograje, ki se je zrušila. Zadržke so imeli celo pri gašenju požara, ki je lanskega avgusta izbruhnil na Komarči.
Na seji je bilo slišati tudi informacijo, da občina Bohinj pripravlja ureditveni načrt za Ribčev Laz, kjer bi zgradili nove turistične zmogljivosti. Vprašanje je le, ali jih bodo gradili domačini sami ali pa bodo zemljo prodali investitorjem od drugod. Nekateri svetniki so se zavzeli najprej za obnovo obstoječih hotelov ob jezeru, preden bi se gradilo kaj novega. Obstaja pa še eno vprašanje: ali je Bohinj res območje, kamor bodo investitorji kar drli?
Tomaž Branc