Plezalni vodnik - Planinska zveza Slovenije, 2008
Druga, popravljena in razširjena izdaja
Plezalni vodnik
Bohinjske stene
Zbral in uredil: Tone Golnar
Avtorji: Lojze Budkovič, Tone Golnar, Jože Mihelič in Martin Šolar
Fotografiji na naslovnici Peter Strgar in Damjan Slabe, na notranji strani Peter Strgar; fotografije v vodniku: vsaka fotografija ima naveden vir oz. avtorja
Avtor skic in shem: Silvij Morojna
Grafično oblikovanje in priprava za tisk: ENTER - Vito Tement s. p., Maribor
Tisk: MA-TISK d. o., Maribor
Izdala in založila: Planinska zveza Slovenije, evidenčna številka planinske založbe 307, Za založbo: Božidar Lavrič
Naklada: 800 izvodov
796.52(234.323.6)(036)
ISBN 978-961-6156-76-9
COBISS.SI-ID: 238919936
Mehka vezava,13 cm x 21 cm, 245 strani, mnogo ilustracij, precej tudi barvnih fotografij ... cena 22,95 EUR
PREDGOVOR
Četrt stoletja je minilo, oclkar je bil prvič izdan skromen vodniček, ki je popisoval smeri v gorah in stenah nad Bohinjem, pogledal pa je tudi preko grebena na Primorsko stran. Avtorji tedanjega vodnička Lojze Budkovič, Janko Humar in Marko Šurc so popisali 120 smeri v tridesetih stenah, od tega 76 na območju, ki ga opisuje ta vodnik. Čeprav danes v nekaterih stenah ni prav nič več smeri kot takrat, so drugod preplezali veliko novih smeri in variant. V tem času se je razvijalo športno plezanje, ki je pustilo izdatne sledove v sedmih plezališčih, ki so danes pogosto obiskovani in zaželeni cilji plezalcev. Tega pa ne bi mogli reci za ostale gore in stene, ki so opisane v tem vodniku. Največ zaslug za zapostavljenost ima velika oddaljenost sten od izhodišč, pomanjkljivi podatki o smereh, slabo opremljene ali celo neopremljene smeri. Ponekod poskrbi-jo za nedotaknjenost stene same s svojo krušljivostjo, ki ogroža vsak poskus vzpona. Nekatere stene pa so bile kljub temu bolj popularne in pogosteje obiskane, kot na primer stene Debelega vrha in Jezerskega stoga. Slednji je uvrščen v vodnik Slovenske stene, v katerem je izbor najlepših plezalnih vzponov.
Bohinjski konec pa slovi po izvrstnih turnosmučarskih terenih, ki jim v Sloveniji ni para. Tukaj je bilo opravljenih tudi veliko bolj ali manj zahtevnih alpinističnih smukov. Veliko je tudi možnosti za potepanje po brezpotjih, na svoj račun pa pridejo tudi tisti, ki jih veselijo dolga grebenska prečenja oziroma povezovalne ture. Prav v zadnjem času pa so svoje mesto našle tudi dolge športne smeri.
Danes je na opisanem območju preplezanih več kot 200 alpinističnih smeri, 23 zaledenelih slapov in več kot 240 športnoplezalskih smeri. Za nekatere smeri kljub prizadevanjem nismo mogli dobiti podatkov, zato so v vodniku samo omenjene. Najbrž smo katero od smeri, za katero ni bilo nobenih podatkov, ćelo izpustili. Upamo, da je takšnih primerov zelo malo.
Poseben problem je bilo določiti vrstni red sten. Tako, kot smo opisovali smeri, smo tudi stene oziroma vrhove nanizali na enak način, torej od leve proti desni.
Avtorji vodnika smo vložili v pripravo vodnika ogromno časa, truda in dobre volje, zato upamo, da nam boste morebitne napake odpustili.
UVOD
»Prelezel in pretaknil sem vse, zahodno, severno in vzhodno območje Triglava, potem pa sem usmeril svoj pogled proti njegovemu jugu inprisel v kraljestvo, kije naredilo name morda najgloblji vtis in me je dolga leta prav v najpoznejŠe čaše priklepalo naše. Ne s svojimi gorami, temveč s svojo dušo. Nisem ga takoj dojel. V vsem širnem krogu Julijcev, ki sodi h kraljevski Triglavovi kroni, je pač najteže razumljivo. To je povirje Save Bohinjke, iz snega rojene, smaragdna zelene Savice. Orjaški obrobni zid, ki poteka od Kanjavca prek lepe Špice in Ćela k Bogatinu, Kuku in Voglu, oklepa njegove ogromne, povezane visoke ravni v širokem loku s severa, zahoda in juga. Navznoter se to kraško višavje niža sprva po maleni, nato pa se nenadoma odlomi prepadno, često v navpičnih ste-nah, prav do temacnega kotla in Čisto na dnu le-tega leži Bohinjsko jezero. Proti vzhoduje obrobno obzidje na široko odprto, in tam se zgrinja-jo z višav Pokljuke in jelovice v stmjenih crnih vrstan visoki gozdovi. Kakšen slovesen in mogočen pohod.« (Dr. Juliu.s Kugy)
Ta knjiga je vabilo plezalcem naj obiščejo bohinjske stene, naj poišcejo, odkrijejo in spoznajo eno najmanjših sobic razkošne zakladnice bohinj-skega bogastva, katera se sicer v največji meri ali skoraj v celoti imenuje lepota. »Majhen« del njihove, sicer dalec naokoli znane zakladnice samo zaradi tega, ker Bohinj nima velikih sten. Resnično jih nima, zato pa se je z njimi obdal vse naokoli, kakor trdnjava.
Na sever se z meja Bohinja svet vrtoglavo spušča v prepad vseh prepadov, v brezdanjo globino najmogočnejše med slovenskimi stenami. Prav tako na sever in vmes še malo na vzhod, kakor da bi ne želei spustiti sem hladnega alpskega vpliva, se je zavaroval z visokimi stražnimi stolpi Vernarja, Tosca in obeh Draških vrhov. Severozahodno stran nad sosednjima Trento in Sočo nemo varujejo bleščeča ostenja Kanjavca, Vršaca, Lepega Špičja in Plaskega Vogla. ...
