Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Ste že prejeli letošnjo poletno vremensko šalo? Namreč, elektronsko pismo, v katerem morate na določenem polju pomigati s kazalcem, tega seveda upravljate z računalniško miško, potem pa se vam izpiše datum začetka poletja.
Rezultat je ničen oziroma natančneje, datuma ni, ker tudi še ni pravega poletja. Pred nekaj več kot tednom dni smo imeli na Triglavu četrt metra snega, v dolini pa dolge rokave in jope. Potem pa se je "odcepljenec", saj veste, to je tisti nesrečni "mega" zračni vrtinec, ki se po prehodu višinske doline odcepi na njenem skrajnem jugu, ravno nad našimi kraji, še ves minuli teden vrtel nad nami in skrbel za občasno nestalno vreme.
Nič kaj bolje ne kaže tudi za ta konec tedna, ko bodo nad nami jugozahodni vetrovi, lepši, a ne še čisto suh dan bo nedelja. Po novi vremenski motnji v začetku prihodnjega tedna pa se bo vreme ustalilo (in hkrati tudi ohladilo) vsaj za nekaj dni. Preliminarna julijska vremenska statistika kaže, da je bila povprečna temperatura zraka, razen v visokogorju, v večini krajev pod stopinjo Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Predvsem pa precej nižja od lanske.
Nič kaj poletni julij
Po desetih nadpovprečno toplih julijih "tam zgoraj" je letošnja povprečna mesečna temperatura zraka celo nekoliko zaostala za dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je bila najhladnejša zadnja julijska dekada, ko smo zabeležili tudi največ padavin, mesečna količina je bila, razen na delu Gorenjske in v večini Karavank, povsod presežena. Več kot polovični presežek pa so imeli na severovzhodu države, v Beli krajini, na Goriškem in ob Obali. Le kdo verjame, da na primer v Bohinju prejšnji teden skorajda ni bilo omembe vrednih padavin? Ko pa dobro vemo, da ima v Bohinju - pomnite, poleg Spodnje obstaja tudi Zgornja Bohinjska dolina (med Staro Fužino in Jereko) - dež mlade. Ali pa tisto: "Mi Bohinjci sredi raja sedem mescev zima traja."
Zadnje čase kroži tudi tista, ki pravi, da sta v Bohinju samo dva letna časa - zima in julij. Vendarle pa meteorološki podatki kažejo, da temu ni tako. Že res, da je Bohinj med gorami, kar pa še ne pomeni, da ima gorsko podnebje, saj je v prvi vrsti Bohinj velika dolina, pisana z veliko začetnico. Na zahodu mešata vremenske štrene zatrep nad Ukancem in pa seveda Bohinjsko jezero.
Vremenski park
Jezero je večino leta v nočnem času hladnejše od okolice, izjema je, kadar zamrzne, zato imamo nad jezersko gladino in neposredno okolico pogosto opraviti s trdovratno meglo. V hladnejši polovici leta lahko ta, govora je seveda o toplotnem obratu, vztraja večji del dneva ali pa kar ves dan. Takrat jo je bolje ubrati kam višje, natančneje nad tisto nadmorsko višino, na kateri se začenja toplejša zaporna plast in je v gorah prijetno toplo. Kakor koli že, če kaj, potem si v Bohinju zasluži svoj spomenik vreme.
In - ne boste verjeli - ob stoletnici organiziranega turizma leta 2007 je dobil prav ta mesto v Ceconijevem "vremenskem" parku ob bližnjem ekohotelu oziroma vodnem parku. Bohinjci imajo zdaj spomenik, kakršnega imajo malo kje, saj je dobila spomenik tista bohinjska značilnost, čez katero zlasti turisti in od turizma odvisni ljudje velikokrat bentijo. Ob odprtju spomenika je bilo rečeno, da ne drži pregovor, da ima dež v Bohinju mlade, saj je padavinskih dni le nekaj malega več kot v Ljubljani. Res pa je, da so tam padavine, pa najsi dežuje ali sneži, precej močnejše in dolgotrajnejše.
Očitno je to zadosten razlog, da so jim postavili spomenik, ki zaživi v celoti šele takrat, ko mu dasta poln volumen v notranjščino dežnika umetelno speljana voda in sončna svetloba (ponoči umetna luč).
Miha Pavšek